Ob prestavljanju bloga na novo platformo sem si zadal nalogo, da napišem nekaj zapisov o stvareh, ki me bodo v letu 2010 zanimale. Najprej sem se sicer skušal razpisati o avtorskih pravicah, vendar po par začetkih skupaj nisem spravil nič omembe vrednega in se lotil druge teme – farm vsebin, oziroma po angleško, content farms.
Vir: Flickr
Gre za radikalno drugačen pristop k vsebinam, ki je močno v vzponu. Nekaj podjetij, med katerimi sta najbolj znana Demand Media in Associated Content, se posveča ustvarjanju poceni vsebin, ki jih ustvarjajo slabo plačani svobodni ustvarjalci. Ob teh vsebinah se prodajajo oglasi, predvsem Google AdWords, gre pa za na prvi pogled obskurne vsebine, kot so “Kako izdelati delovni kotiček iz cerkvene klopi” ali “Kako pakirati kovček za potovanje v Španijo”. Poleg besedilnih zapisov, podjetja ustvarjajo tudi velike količine videov, ki pokrivajo teme, kot so “Kako veslati v kanuju” in podobno. Plačilo ustvarjalcem je okoli 200 USD za 10 videov.
Ključ do uspeha so ključne besede
Demand Media in ostali torej cvetijo z nišnimi vsebinami. Veliko vsebinami. Danes objavijo 4000 zapisov in videov na dan. Do poletja 2010 nameravajo količino povečati na milijon zapisov na mesec. Vsebine ne določajo uredniki, ampak algoritem, ki preverja, kaj ljudje iščejo, kje se prodajajo oglasi in kakšna je življenjska vrednost oglasa. Rezultat so orjaške količine odgovorov na najrazličnejša uporabniška vprašanja. Kakovost pri tem ni posebej važna, saj prav veliko ne moremo pričakovati od videov, ki so narejeni za 20 USD po kosu.
Zadeva je velik business – Demand Media je leta 2009 dosegel prihodke okoli 200 milijonov USD. Ocena vrednosti podjetja se vrti okoli milijarde USD.
Kaj pomenijo farme vsebin
Najprej klasičen model ustvarjanja vsebin postavijo na glavo – namesto, da bi poskušali na tak ali drugačen način povrniti visoke stroške nastajanja vsebin, so odstranili vse glavne vire stroškov – urednike, profesionalne ustvarjalce in prodajalce oglasnega prostora. Na nek način so izkoristili “državljanske novinarje”, ki sedaj ustvarjajo poceni in manj kakovostne vsebine za ključne besede, ki jih izpljune algoritem.
Vir: Flickr
Prav tako bodo pomembno vplivali na delovanje iskalnikov. Z lasersko osredotočenostjo na ključne besede njihove vsebine preprosto poplavijo rezultate na Googlu in drugih iskalnikih. Upam si trditi, da bodo ravno taki projekti močno vplivali na zmanjšanje pomembnosti optimizacije za iskalnike (SEO). Proti farmam vsebin se bodo namreč lahko najuspešneje borili ravno tisti, ki bodo okoli svoje vsebine oblikovali dolgoročno vzdržne in zveste skupnosti.
Prav tako pomemben odgovor bodo po mojem postali družabni mediji – Twitter in Facebook. Prepričati ljudi, da priporočajo tvojo vsebino bo postalo bistveno bolj ključno kot dobra uvrstitev na Googlu.
Vprašanje je sicer, ali bi bile farme vsebin v Sloveniji vzdržne, predvsem zaradi manjšega obsega spletnega oglaševanja. Kljub temu pa gre za fenomen, ki je ujel mojo pozornost in zdi se mi, da je treba nanj opozoriti, saj kaže ravno na širši trend soočanja z dejstvom, da so vsebine v današnji obliki morda močno precenjene. Morda bi lahko potegnili celo vzporednico v našem prostoru. Recimo, med članki, ki jih ustvarjajo na Delu, ter prispevki, ki jih za 4 € na uro nabijajo na Zurnal24.si.
Več o tem zanimivem fenomenu so več (in bolje) napisali drugi:
Content Farms: Why Media, Blogs & Google Should be Worried
Jay Rosen Interviews Demand Media: Are Content Farms “Demonic”?
Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.
Pingback: Kakšne članke bralci pošiljajo po elektronski pošti | Hapax Legomena