9. 02. 2010
Prihodnost e-knjig
Za e-knjigami je uspešno leto. Izredni uspeh Amazonovega Kindla in prihod več novih bralnikov, med katere lahko poleg Sonyjevih bralnikov ter Nooka štejemo tudi iPada, kažejo na to, da je pred e-knjigami svetla prihodnost. Toda vse ni tako rožnato, saj so dogodki v zadnjih nekaj tednih pokazali, da ni vse tako lepo, kot bi si želeli.
Spor med založniki in Amazonom
Vir: Flickr, uporabnik: FriskoDude
Najpomembnejša novica je nedvomno oster spor med Amazonom in založnikom MacMillan, zaradi katerega je spletna trgovina za cel teden odstranila možnost nakupa naslovov tega založnika. Spor se je razvil predvsem okoli tega, po kakšnem principu naj bi tekla prodaja e-knjig. Apple se je namreč za predstavitev iPada z založniki dogovoril za ti. “agencijski” model, v katerem založnik postavlja ceno, pri čemer prodajalec pobere 30 odstotkov končne cene knjige. Amazon danes z založniki posluje po maloprodajnem modelu, kjer od založnika kupijo knjige po “veleprodajni” ceni in nato sami določajo ceno.
Za Amazon je načeloma ta prehod s poslovnega vidika bolj ugoden. Podjetje je namreč želelo zagotoviti, da bodo e-knjige na voljo po ceni 9,99 USD, kar pomeni, da so pri določenih knjigah celo ustvarjali izgubo. Založnikom to seveda ni všeč, kajti dostopnost po tej ceni po njihovem “razvrednoti” knjige in prizadene prodajalce trdo vezanih knjig, ki za založnike ustvarjajo največje dobičke. Amazon si je po drugi strani s temi cenami prizadeval ustvariti uspešen in cvetoč trg e-knjig po predvidljivih cenah.
Kratkoročno ta korak pomeni višje cene. Založniki so že napovedali, da se bodo nove knjige prodajale med 12,99 USD in 14,99 USD. Prav tako lahko še vedno pričakujemo, da bodo založniki poskusili izvajati “postopno” izdajanje e-knjig, kar pomeni, da bodo elektronske različice na voljo nekaj mesecev za fizično obliko v trdi vezavi.
iPad je krivec
Seveda je glavni razlog za ta spor ravno iPad. Apple je namreč z založniki dosegel dogovor o agencijskem modelu, ki jih je spodbudil, da so enak model vsilili tudi Amazonu. Razumljivo je, da tak model Applu povsem ustreza – iPad ni bralnik, podjetju je po besedah direktorja Stevea Jobsa popolnoma vseeno za knjige, saj “ljudje ne berejo več”, kar pomeni, da je prodaja knjig popolnoma drugotnega pomena. Zaradi tega jim je seveda popolnoma vseeno, kakšna je cena knjig.
Applov iPad
Kar je resnično žalostno je, da je vstop novega konkurenta na trg povzročil dvig cen. Na normalnem trgu bi namreč povečana konkurenca pomenila znižanje cen in ne dviga. Iz tega je očitno, da so založniki popolnoma zaslepljeni – menijo namreč, da bo iPad kot bralnik predstavljal tako močno konkurenco drugim bralnikom, da lahko pričnejo z izsiljevanjem, ki smo mu priča te dni.
Prepričan sem namreč (kot sem poudaril že v zapisu o iPadu in Kindlu), da Applova tablica ne bo vplivala na trg e-bralnikov, kot si to želijo založniki. Na napravi bodo knjige ostala postranska zadeva, kar je za napravo, ki nudi glasbo, video, splet in milijon drugih stvari logično. Knjige bodo morale tekmovati s toliko drugimi vsebinami, da preprosto ni mogoče pričakovati niti približno toliko prodaje kot na e-bralnikih, kot so Kindle ali Nook. Poleg tega so resnični ljubitelji knjig tisti, ki kupijo največ knjig in se zlepa ne bodo odpovedali e-bralnikom. Po nedavni raziskavi je namreč 93 odstotkov lastnikov bralnikov zelo zadovoljnih ali zadovoljnih s svojimi napravami.
Založniki si trudijo škodovati e-knjigam
Vsa ta prizadevanja jasno kažejo, da založniki e-knjige razumejo kot veliko grožnjo svojim poslovnim modelom. Velika večina njihovih potez je usmerjena v škodo bralcem. Dvig cen, zamiki izdaj e-knjig, prepoved posojanja knjig med uporabniki ter prepovedovanje sintetiziranja branja za zaščito avdio knjig so stvari, s katerimi založniki znižujejo vrednost e-knjig in njihovo privlačnost.
Pričakujemo lahko tudi, da se bodo tem potezam pridružile še druge. Jasno je, da želijo založniki v celoti ohraniti svoj poslovni model, ne da bi jih pri tem skrbelo za njihove kupce. Pravzaprav v tem ni nič novega, saj smo praktično identične poizkuse videli že na drugih področjih, predvsem pri glasbi. Tudi tam so založbe besno ovirale dostop do digitalnih vsebin in proces se še ni zaključil, so pa vsaj do neke mere popustili željam uporabnikov.
Glavne pričakovane novosti e-bralnikov
E-bralniki in njihov razvoj se ne bodo ustavili. V letu 2010 lahko pričakujemo več novosti, ki bodo predstavljale tako odgovor na iPada kot tudi na neznosne zahteve založnikov. Nekaj izbranih trendov predstavljam spodaj.
1. Aplikacije na Kindlu. Kindle je najavil možnost razvoja aplikacij za svoje naprave, kar ima velik potencial. Na Kindlu lahko tako pričakujemo igre, orodja za obdelavo besedil in zapiskov in seveda naprednejše uporabniške vmesnike.
2. Barvni in na dotik občutljivi zasloni. E-bralniki bodo deležni barvnih zaslonov. Barvne tehnologije, kot je Mirasol, bodo prinesle barve z bistveno nižjo porabo energije, kot jo zagotavljajo zasloni LCD. Ti zasloni lahko celo predvajajo video. Amazon je ravno te dni kupil ponudnika na dotik občutljivih zaslonov, kar pomeni, da jih lahko pričakujemo v eni od prihajajočih generacij Kindla.
3. Integracija družabnih omrežij v bralnike. Mislim, da tu leži velika priložnost za ponudnike e-bralnikov. Amazon je za zagotavljanje družabnih storitev v odličnem položaju, saj je lastnik družabnega omrežja za ljubitelje knjig Shelfari. Amazon ima po mojem mnenju tu izredno priložnost, saj je Apple dokazal, da mu družabne storitve ne ležijo najbolj – najlepši dokaz je ravno iTunes.
4. Ekskluzivne pogodbe s ponudniki vsebin. Prvi koraki tu so se že zgodili, saj ima Amazon že podpisane ekskluzivne pogodbe s Stephenom Coveyjem in Paulom Coelhom, podobne pogodbe pa lahko pričakujemo tudi z drugimi avtorji, še posebej v okviru Amazonove pobude za ugodnejše razmerje delitve prihodkov.
5. Ekskluzivne pogodbe zagotavljanja vsebin. Te dni je v javnost prišla novica, da je Amazon podpisal ekskluzivno pogodbo z britansko državno knjižnico. V okviru pogodbe bo preko Kindla na voljo 25 milijonov strani literature iz 19. stoletja – od Dickensa, Hardyja do pogrošnih romanov, znanih pod imenom “penny dreadfuls”.
6. Prodajalci bodo postali založniki. Amazon ima platformo za to že vzpostavljeno in pričakujemo lahko porast v številu samozaloženih e-knjig. Amazon prav tako te dni izvaja natečaj izbire najboljše amaterske knjige, ki jo bo podjetje tudi založilo. Z distribucijskim kanalom Kindla lahko Amazon postane za avtorje bolj zaželen založnik kot pogoltne velike založniške hiše.
7. Brezplačne knjige. Brezplačne knjige bodo postale pomembnejše kot kdajkoli prej. Nenadoma imamo lahko v digitalni obliki celotno knjižnico del v javni domeni, ki bi nas v papirnati obliki veliko stala. Brezplačne knjige bodo izkoriščali tudi manj uveljavljeni avtorji, kar bo pomenilo velik pritisk na nižanje cen. Založniška odločitev, da knjige podražijo, bo uporabnike pognala k brezplačnim delom in zmanjšala njihovo prodajo.
Pridružite se skupini Kindle Slovenija
To je le kratek pregled stvari, ki jih lahko pričakujemo v naslednjem letu. Ob tem bi rad vse bralce, ki vas zanima Kindle in e-knjige na splošno, da obiščejo skupino na Facebooku, ki sem jo ustvaril za namen posredovanja kratkih novic in seveda druženje vseh slovenskih lastnikov Kindla ter drugih e-bralnikov. V skupini objavljam kratke novice in tako vsem, ki ne želijo dnevno spremljati novic s področja, da ostanejo na tekočem. Vsi (ne le lastniki Kindlov) ste seveda toplo vabljeni.
Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.
Povezani zapisi
Ali Applov iPad pomeni konec Kindla?
Hm, zelo pro-Amazon zapis. Nič ne rečem, knjige po 9,99 USD so fajn, ampak Amazon je v tem sporu vse prej kot dobrodelnež v imenu bralcev.
http://www.antipope.org/charlie/blog-static/2010/01/amazon-macmillan-an-outsiders.html
[...] This post was mentioned on Twitter by Matija Kočevar and Tomaž Unuk, Marko Podboršek. Marko Podboršek said: RT @imitation78: Prihodnost e-knjig in nekaj o sporih z založniki – http://bit.ly/a8NFpW [...]
Na linku je veliko govora o elastičnosti cen in nekaj nelogičnosti. Po njegovem bodo, če založniki zmagajo, cene padle, kar bo uničilo dobičkonosnost Amazona. To ni res. Knjige se bodo podražile (kar je očitno) in Amazon bo zaslužil več s 30 odstotki, kot je prej s 70 odstotki. Namreč – Amazon je ceno umetno spustil na 9,99 tudi v primerih, kjer je za knjigo po veleprodajni ceni plačal več. To ni vplivalo na dobiček avtorja ali založbe, temveč samo na Amazonov dobiček.
Poleg tega ta argument ne stoji še nekje – MacMillan zahteva postavljanje cen, kar je nenavadno, saj maloprodaji odvzame možnost postavljanja cen za izdelke, ki jih prodajajo.
Tudi elastičnost cen je po mojem čuden argument. Založnikom nič ne preprečuje, da bi to elastičnost dosegli, saj je v trgovini Kindle kolikor hočeš knjig, ki so dražje in cenejše kot 9,99 USD. Kar si želijo je možnost dvigniti cene NAD 9,99 USD, česar pa Amazon noče, saj to efektivno uniči pomembno prednost e-knjig pred papirnatimi. Razumljivo – kot uporabniku se ti ne zdi logično, da bi plačeval enako ceno za papir kot za par kilobajtov.
In še to – založniki bi lahko za višjo ceno dodali kakšno vrednost. Če že kupim knjigo za 15 USD, bi mogoče potem lahko imel možnost posojanja drugim uporabnikom. Lahko to pričakujemo? Po mojem ne.
Pisec članka zelo malo omenja avtorje knjig. Dobil sem občutek, da skoraj niso pomemben element pri tej kolobociji.
Glede na to, da interese avtorjev v veliki meri zastopajo založniki, je njihov pomen manjši. V samem dogovarjanju praktično ne igrajo vloge.
@matija
Amazonova strategija je zelo simpl: z nizkimi cenami e-knjig, tudi dumpingom), želi uničiti vse druge e-knjigarne in bralce fast-trackat na svoj Kindle. V bistvu kopira model iTunes (a s povsem drugim splitom), pri čemer je jasno, da se je Apple pri digitalni glasbi premaknil naprej šele, ko ga je v rit brcnil – ironija – Amazon
Kratkoročno je za bralce e-knjig bolje, če “zmaga” Amazon, dolgoročno ne. V kolikor založniki in avtorji pri e-knjigah ne bodo dobili poslovnega modela, ki njihovega položaja ne bo zminiral, bodo minirali trg e-knjig, tako po časovnici kot po naboru del, ki bodo na voljo v elektronski obliki. Zakaj bi promoviral nekaj, kjer zaslužiš manj?
http://www.pcworld.com/businesscenter/article/188829/why_ebooks_must_cost_more.html
Amazonova strategija je seveda jasna in nenazadnje tudi razumljiva. Po drugi strani pa bi lahko založniki naredili več kot so in z nižjo škodo svojim strankam. Za primer daješ iTunes, toda z dvigom cen smo dobili tudi glasbo brez DRM. Torej neko dodatno vrednost za višjo ceno. Pri knjigah tega zaenkrat ni videti.
Po drugi strani imajo založniki zelo močno orožje za izenačevanje konkurence – knjige brez DRM, ki se jih da posojati. Če bi bilo splošno pričakovanje, da so e-knjige na voljo povsod, to ne bi favoriziralo Kindla ali drugega bralnika. Na žalost tega ni videti.
In še to – vprašanje, zakaj bi promovirali nekaj, kjer zaslužijo manj je nekoliko ozek pogled na svet. Zakaj ljubljeni Apple prodaja Shuffla in Nanota, če več zasluži s Touch? Nižja cena običajno dviguje povpraševanje in posledično tudi dobavo. Mislim, da cena 9,99 ne predstavlja nevzdržnega kompromisa za založnike, še posebej po obstoječem modelu ne. Tako kot pišeš, bi lahko človek razumel, da sedanji model uničuje založnike, čeprav temu ni tako.
hja, ne vem. 9,99 je zame seveda super, ampak ne bi si upal trditi, da je to “poštena” cena. mogoče je, mogoče ni.
no, še en link
http://www.ft.com/cms/s/0/5e1ef046-151a-11df-ad58-00144feab49a.html
Če jaz prav razumem, po določenem času pretečejo avtorske pravice in je avtorsko delo v “javni lasti” (baje 70 let po avtorjevi smrti). To verjetno pomeni, da bi morala biti dostopna brezplačno prava skladovnica svetovne literature, ali se motim?
Ali morda kdo ve, če je pri teh e-bralnikih mišljena tudi kakšna zadeva v smislu e-knjižnic, torej da jaz plačam letno nek pavšal, potem pa si lahko “izposojam” e-knjige?
Osebno 15 USD za neko elektronsko knjigo ne bi jaz dal nikdar, ker potem pa že raje doplačam kakšen cent in dobim pravo knjigo, ki lepo diši po tiskarni. Tega iPad ne pričara nikdar. Je pa res prednost v tem, ker ne potrebuješ za knjige več omare (tu mislim tiste, ki kupijo kaj več, kot eno enciklopedijo v dolžini dva metra, da zapolni prostor v dnevni sobi).
Ja, avtorske pravice pretečejo in dela preidejo v javno domeno. In ne motiš se, obstaja prav skladovnica svetovne literature, najdeš jo lahko marsikje, recimo na Project Gutenberg in podobnih straneh.
Knjižnice bi bile definitivno zanimiva zadeva, upajmo, da bodo uresničili kaj takega.
E-knjige imajo nekaj konkretnih prednosti – ne potrebujejo prostora na policah, po njih lahko iščeš, lepo delaš zapiske in označbe. Za nekatere od nas to predstavlja dovolj vrednosti, da smo se pripravljeni odpovedati papirju in dejanskemu lastništvu knjige.
“Poštena cena” ni vprašanje. Cene ne določa poštenost, temveč ponudba in povpraševanje. Se v Mercatorju, ko kupuješ kavo, sprašuješ, ali je cena “poštena” in vsi udeleženci v verigi od proizvajalca do distributerja dobijo “pošten” delež. Domnevam, da predvidevaš, da temu mora biti tako, če je izdelek prišel na polico. Ceno na koncu postavlja prodajalec, ki najbolje zazna stičišče med povpraševanjem in ponudbo. Zaradi tega je nelogično, da ceno v svetu knjig narekuje založnik in ne proizvajalec. Elastičnost cene v tem primeru ne bo odražala povpraševanja temveč fiksno idejo založnika o “vrednosti” knjige, ki nima vpliva iz realnosti.
In ko sva že pri “pošteni ceni”. Če že odmisliva skoraj ničelne mejne stroške (marginal cost) proizvodnje in distribucije e-knjig, je treba upoštevati, da e-knjiga nima enake vrednosti kot papirnata. Ne moreš je posojati, ne moreš je prenesti na drugo napravo, če bi to želel in, kar je najhuje, ne moreš je prodati. Pri tiskani knjigi si lastnik fizične oblike lahko povrne del nakupnih stroškov. Pri e-knjigi se lahko obrišeš pod nosom za vse te stvari. So založniki naredili karkoli, kar bi odstranilo te nezanemarljive pomanjkljivosti? Ne. Nabili so cene.
In kaj res razvrednoti knjige? To, da jih nihče ne bere. Amazon je za založnike in popularizacijo e-knjig naredil veliko. Bistveno več, kot so naredili sami, če smo čisto odkriti. Si pri tem Amazon želi poslovnega uspeha? No shit. Ampak to ne zanika dejstva, da je v tem trenutku Amazon bistveno bolj na strani bralcev kot založniki.
In še dve stvari.
Prva. Založniki se bojijo, da bodo e-knjige kanibalizirale prodajo trdih platnic – torej bodo zamaknili izdajo e-knjig. Moj predlog? Prodajte zraven hardcoverja še e-knjigo. Zero marginal cost, ljudje pa lahko kasneje fizično knjigo prodajo, podarijo, … Karkoli bi bilo bolje.
Druga stvar – dvig cen na iTunes je prinesel predvidljiv rezultat. Količina prodane digitalne glasbe je upadla.
“Poštena” cena je seveda neroden izraz, a naj pojasnim.
“Domnevam, da predvidevaš, da temu mora biti tako, če je izdelek prišel na polico.”
točno, prišel na polico. Prišel je na polico, ker so vsi v celotni verigi pokrili stroške in ustvarili neko pričakovano stopnjo dobička. Če ga niso, to na daljši rok ni vzdržno in izdelka ne bodo več proizvajali. Isto je pri (e-)knjigah. Če bodo založniki izračunalni, da zaradi e-knjig zaslužijo skupno manj (manjša prodaja dražjih tiskanih, prenizke cene e-knjig, ki kljub morebitnemu večjemu številu prodanih enot ne nadomestijo izpada), jih pač ne bodo izdajali ali pa bodo e-izdajo potisnili na sam konec založniškega ciklusa.
“Ceno na koncu postavlja prodajalec, ki najbolje zazna stičišče med povpraševanjem in ponudbo. Zaradi tega je nelogično, da ceno v svetu knjig narekuje založnik in ne proizvajalec. Elastičnost cene v tem primeru ne bo odražala povpraševanja temveč fiksno idejo založnika o “vrednosti” knjige, ki nima vpliva iz realnosti.”
sorry, ampak tole je pa bullshit. založniki so “lastniki” knjig in lahko za svojo lastnino pač postavijo kakršnokoli ceno pač želijo. Če bo previsoka, bo prodaja nižja, če bo prenizka, bo nižji skupni izkupiček. Odločali bodo pač kupci, kajne? Kot bodo pri najnovejših dvigih cen pri nekaterih založnikih: ti bodo pač vzeli v roke kalkulatorčke in izračunali, kaj se jim bolj izplača. Če se bo izkazalo, da je bolje, da prodajajo ceneje a v večjih količinah – bodo cene brez dvoma znižali. Če se izkupiček od prodaje ne bo znižal, je to pač znak, da je amazon glede na stanje na trgu ceno postavil prenizko ceno. In, glede na vtis, ki ga dobim ob branju člankov, je založništvo ravno umetnost postavljanja prave cene izdelka, t.j. cene, ki maksimizira prihodke glede na povpraševanje.
“So založniki naredili karkoli, kar bi odstranilo te nezanemarljive pomanjkljivosti?”
kaj misliš, se Amazon zelo sekira, ker knjig ni mogoče posojati? se mi zdi, da bi raje vedno znova in znova prodajal nove licence.
vse skupaj je tipični powerplay na trgu, ki je trenutno še vedno čisti divji zahod. In če so se kaj založniki naučili iz iTunes/iPod zgodbe, je dobro imeti več šerifov. Glede na to, da so dobili precej boljše dogovore že samo s tem, ko se je najavil nov potencialni šerif, je jasno, da je Amazon dobro izkoriščal svoj položaj. In le konkurenca med založniki in knjigarnami e-knjig lahko na daljši rok prinese boljši deal tudi za kupce (beri: standardni odprti format, možnost izbire e-knjigarne ne glede na uporabljeno napravo, možnost posojanja in preprodaje, dodatne vsebine…). V sedanjih okoliščinah za te spremembe ni zainteresiran noben akter – ne Amazon, ki bi rad vzpostavil monopol, kupce pa vezal na svojo napravo in e-knjigarno, ne založniki, ki branijo svoj obstoječi poslovni model pri tiskanih izdajah.
En zanimiv linkič, tukaj
.
[...] Prihodnost e-knjig [...]