<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
		>
<channel>
	<title>Comments on: Prihodnost e-knjig</title>
	<atom:link href="http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/</link>
	<description>Zapisi o tehnologiji, medijih in kulturi.</description>
	<lastBuildDate>Thu, 19 Aug 2010 06:29:58 +0000</lastBuildDate>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.0.1</generator>
	<item>
		<title>By: Instapaper in eReadUps pripravita knjige za Kindle &#124; Hapax Legomena</title>
		<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/comment-page-1/#comment-610</link>
		<dc:creator>Instapaper in eReadUps pripravita knjige za Kindle &#124; Hapax Legomena</dc:creator>
		<pubDate>Wed, 10 Mar 2010 07:39:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://hapaxlegomena.si/?p=740#comment-610</guid>
		<description>[...] Prihodnost e-knjig [...]</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>[...] Prihodnost e-knjig [...]</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Karmen</title>
		<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/comment-page-1/#comment-548</link>
		<dc:creator>Karmen</dc:creator>
		<pubDate>Thu, 11 Feb 2010 19:12:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://hapaxlegomena.si/?p=740#comment-548</guid>
		<description>En zanimiv linkič, &lt;a href=&quot;http://www.nytimes.com/2010/02/11/technology/11reader.html?nl=technology&amp;emc=techupdateema1&quot; rel=&quot;nofollow&quot;&gt;&lt;strong&gt;tukaj&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;
.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>En zanimiv linkič, <a href="http://www.nytimes.com/2010/02/11/technology/11reader.html?nl=technology&amp;emc=techupdateema1" rel="nofollow"><strong>tukaj</strong></a><br />
.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Jure</title>
		<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/comment-page-1/#comment-541</link>
		<dc:creator>Jure</dc:creator>
		<pubDate>Tue, 09 Feb 2010 19:21:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://hapaxlegomena.si/?p=740#comment-541</guid>
		<description>&quot;Poštena&quot; cena je seveda neroden izraz, a naj pojasnim. 

&quot;Domnevam, da predvidevaš, da temu mora biti tako, če je izdelek prišel na polico.&quot;

točno, prišel na polico. Prišel je na polico, ker so vsi v celotni verigi pokrili stroške in ustvarili neko pričakovano stopnjo dobička. Če ga niso, to na daljši rok ni vzdržno in izdelka ne bodo več proizvajali. Isto je pri (e-)knjigah. Če bodo založniki izračunalni, da zaradi e-knjig zaslužijo skupno manj (manjša prodaja dražjih tiskanih, prenizke cene e-knjig, ki kljub morebitnemu večjemu številu prodanih enot ne nadomestijo izpada), jih pač ne bodo izdajali ali pa bodo e-izdajo potisnili na sam konec založniškega ciklusa.

&quot;Ceno na koncu postavlja prodajalec, ki najbolje zazna stičišče med povpraševanjem in ponudbo. Zaradi tega je nelogično, da ceno v svetu knjig narekuje založnik in ne proizvajalec. Elastičnost cene v tem primeru ne bo odražala povpraševanja temveč fiksno idejo založnika o “vrednosti” knjige, ki nima vpliva iz realnosti.&quot;

sorry, ampak tole je pa bullshit. založniki so &quot;lastniki&quot; knjig in lahko za svojo lastnino pač postavijo kakršnokoli ceno pač želijo. Če bo previsoka, bo prodaja nižja, če bo prenizka, bo nižji skupni izkupiček. Odločali bodo pač kupci, kajne? Kot bodo pri najnovejših dvigih cen pri nekaterih založnikih: ti bodo pač vzeli v roke kalkulatorčke in izračunali, kaj se jim bolj izplača. Če se bo izkazalo, da je bolje, da prodajajo ceneje a v večjih količinah - bodo cene brez dvoma znižali. Če se izkupiček od prodaje ne bo znižal, je to pač znak, da je amazon glede na stanje na trgu ceno postavil prenizko ceno. In, glede na vtis, ki ga dobim ob branju člankov, je založništvo ravno umetnost postavljanja prave cene izdelka, t.j. cene, ki maksimizira prihodke glede na povpraševanje.

&quot;So založniki naredili karkoli, kar bi odstranilo te nezanemarljive pomanjkljivosti?&quot;

kaj misliš, se Amazon zelo sekira, ker knjig ni mogoče posojati? se mi zdi, da bi raje vedno znova in znova prodajal nove licence.

vse skupaj je tipični powerplay na trgu, ki je trenutno še vedno čisti divji zahod. In če so se kaj založniki naučili iz iTunes/iPod zgodbe, je dobro imeti več šerifov. Glede na to, da so dobili precej boljše dogovore že samo s tem, ko se je najavil nov potencialni šerif, je jasno, da je Amazon dobro izkoriščal svoj položaj. In le konkurenca med založniki in knjigarnami e-knjig lahko na daljši rok prinese boljši deal tudi za kupce (beri: standardni odprti format, možnost izbire e-knjigarne ne glede na uporabljeno napravo, možnost posojanja in preprodaje, dodatne vsebine...). V sedanjih okoliščinah za te spremembe ni zainteresiran noben akter - ne Amazon, ki bi rad vzpostavil monopol, kupce pa vezal na svojo napravo in e-knjigarno, ne založniki, ki branijo svoj obstoječi poslovni model pri tiskanih izdajah.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>&#8220;Poštena&#8221; cena je seveda neroden izraz, a naj pojasnim. </p>
<p>&#8220;Domnevam, da predvidevaš, da temu mora biti tako, če je izdelek prišel na polico.&#8221;</p>
<p>točno, prišel na polico. Prišel je na polico, ker so vsi v celotni verigi pokrili stroške in ustvarili neko pričakovano stopnjo dobička. Če ga niso, to na daljši rok ni vzdržno in izdelka ne bodo več proizvajali. Isto je pri (e-)knjigah. Če bodo založniki izračunalni, da zaradi e-knjig zaslužijo skupno manj (manjša prodaja dražjih tiskanih, prenizke cene e-knjig, ki kljub morebitnemu večjemu številu prodanih enot ne nadomestijo izpada), jih pač ne bodo izdajali ali pa bodo e-izdajo potisnili na sam konec založniškega ciklusa.</p>
<p>&#8220;Ceno na koncu postavlja prodajalec, ki najbolje zazna stičišče med povpraševanjem in ponudbo. Zaradi tega je nelogično, da ceno v svetu knjig narekuje založnik in ne proizvajalec. Elastičnost cene v tem primeru ne bo odražala povpraševanja temveč fiksno idejo založnika o “vrednosti” knjige, ki nima vpliva iz realnosti.&#8221;</p>
<p>sorry, ampak tole je pa bullshit. založniki so &#8220;lastniki&#8221; knjig in lahko za svojo lastnino pač postavijo kakršnokoli ceno pač želijo. Če bo previsoka, bo prodaja nižja, če bo prenizka, bo nižji skupni izkupiček. Odločali bodo pač kupci, kajne? Kot bodo pri najnovejših dvigih cen pri nekaterih založnikih: ti bodo pač vzeli v roke kalkulatorčke in izračunali, kaj se jim bolj izplača. Če se bo izkazalo, da je bolje, da prodajajo ceneje a v večjih količinah &#8211; bodo cene brez dvoma znižali. Če se izkupiček od prodaje ne bo znižal, je to pač znak, da je amazon glede na stanje na trgu ceno postavil prenizko ceno. In, glede na vtis, ki ga dobim ob branju člankov, je založništvo ravno umetnost postavljanja prave cene izdelka, t.j. cene, ki maksimizira prihodke glede na povpraševanje.</p>
<p>&#8220;So založniki naredili karkoli, kar bi odstranilo te nezanemarljive pomanjkljivosti?&#8221;</p>
<p>kaj misliš, se Amazon zelo sekira, ker knjig ni mogoče posojati? se mi zdi, da bi raje vedno znova in znova prodajal nove licence.</p>
<p>vse skupaj je tipični powerplay na trgu, ki je trenutno še vedno čisti divji zahod. In če so se kaj založniki naučili iz iTunes/iPod zgodbe, je dobro imeti več šerifov. Glede na to, da so dobili precej boljše dogovore že samo s tem, ko se je najavil nov potencialni šerif, je jasno, da je Amazon dobro izkoriščal svoj položaj. In le konkurenca med založniki in knjigarnami e-knjig lahko na daljši rok prinese boljši deal tudi za kupce (beri: standardni odprti format, možnost izbire e-knjigarne ne glede na uporabljeno napravo, možnost posojanja in preprodaje, dodatne vsebine&#8230;). V sedanjih okoliščinah za te spremembe ni zainteresiran noben akter &#8211; ne Amazon, ki bi rad vzpostavil monopol, kupce pa vezal na svojo napravo in e-knjigarno, ne založniki, ki branijo svoj obstoječi poslovni model pri tiskanih izdajah.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Matija</title>
		<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/comment-page-1/#comment-540</link>
		<dc:creator>Matija</dc:creator>
		<pubDate>Tue, 09 Feb 2010 19:03:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://hapaxlegomena.si/?p=740#comment-540</guid>
		<description>In še dve stvari. 

Prva. Založniki se bojijo, da bodo e-knjige kanibalizirale prodajo trdih platnic - torej bodo zamaknili izdajo e-knjig. Moj predlog? Prodajte zraven hardcoverja še e-knjigo. Zero marginal cost, ljudje pa lahko kasneje fizično knjigo prodajo, podarijo, ... Karkoli bi bilo bolje. 

Druga stvar - dvig cen na iTunes je prinesel predvidljiv rezultat. Količina prodane digitalne glasbe je upadla.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>In še dve stvari. </p>
<p>Prva. Založniki se bojijo, da bodo e-knjige kanibalizirale prodajo trdih platnic &#8211; torej bodo zamaknili izdajo e-knjig. Moj predlog? Prodajte zraven hardcoverja še e-knjigo. Zero marginal cost, ljudje pa lahko kasneje fizično knjigo prodajo, podarijo, &#8230; Karkoli bi bilo bolje. </p>
<p>Druga stvar &#8211; dvig cen na iTunes je prinesel predvidljiv rezultat. Količina prodane digitalne glasbe je upadla.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Matija</title>
		<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/comment-page-1/#comment-539</link>
		<dc:creator>Matija</dc:creator>
		<pubDate>Tue, 09 Feb 2010 17:10:35 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://hapaxlegomena.si/?p=740#comment-539</guid>
		<description>&quot;Poštena cena&quot; ni vprašanje. Cene ne določa poštenost, temveč ponudba in povpraševanje. Se v Mercatorju, ko kupuješ kavo, sprašuješ, ali je cena &quot;poštena&quot; in vsi udeleženci v verigi od proizvajalca do distributerja dobijo &quot;pošten&quot; delež. Domnevam, da predvidevaš, da temu mora biti tako, če je izdelek prišel na polico. Ceno na koncu postavlja prodajalec, ki najbolje zazna stičišče med povpraševanjem in ponudbo. Zaradi tega je nelogično, da ceno v svetu knjig narekuje založnik in ne proizvajalec. Elastičnost cene v tem primeru ne bo odražala povpraševanja temveč fiksno idejo založnika o &quot;vrednosti&quot; knjige, ki nima vpliva iz realnosti. 

In ko sva že pri &quot;pošteni ceni&quot;. Če že odmisliva skoraj ničelne mejne stroške (marginal cost) proizvodnje in distribucije e-knjig, je treba upoštevati, da e-knjiga nima enake vrednosti kot papirnata. Ne moreš je posojati, ne moreš je prenesti na drugo napravo, če bi to želel in, kar je najhuje, ne moreš je prodati. Pri tiskani knjigi si lastnik fizične oblike lahko povrne del nakupnih stroškov. Pri e-knjigi se lahko obrišeš pod nosom za vse te stvari. So založniki naredili karkoli, kar bi odstranilo te nezanemarljive pomanjkljivosti? Ne. Nabili so cene. 

In kaj res razvrednoti knjige? To, da jih nihče ne bere. Amazon je za založnike in popularizacijo e-knjig naredil veliko. Bistveno več, kot so naredili sami, če smo čisto odkriti. Si pri tem Amazon želi poslovnega uspeha? No shit. Ampak to ne zanika dejstva, da je v tem trenutku Amazon bistveno bolj na strani bralcev kot založniki.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>&#8220;Poštena cena&#8221; ni vprašanje. Cene ne določa poštenost, temveč ponudba in povpraševanje. Se v Mercatorju, ko kupuješ kavo, sprašuješ, ali je cena &#8220;poštena&#8221; in vsi udeleženci v verigi od proizvajalca do distributerja dobijo &#8220;pošten&#8221; delež. Domnevam, da predvidevaš, da temu mora biti tako, če je izdelek prišel na polico. Ceno na koncu postavlja prodajalec, ki najbolje zazna stičišče med povpraševanjem in ponudbo. Zaradi tega je nelogično, da ceno v svetu knjig narekuje založnik in ne proizvajalec. Elastičnost cene v tem primeru ne bo odražala povpraševanja temveč fiksno idejo založnika o &#8220;vrednosti&#8221; knjige, ki nima vpliva iz realnosti. </p>
<p>In ko sva že pri &#8220;pošteni ceni&#8221;. Če že odmisliva skoraj ničelne mejne stroške (marginal cost) proizvodnje in distribucije e-knjig, je treba upoštevati, da e-knjiga nima enake vrednosti kot papirnata. Ne moreš je posojati, ne moreš je prenesti na drugo napravo, če bi to želel in, kar je najhuje, ne moreš je prodati. Pri tiskani knjigi si lastnik fizične oblike lahko povrne del nakupnih stroškov. Pri e-knjigi se lahko obrišeš pod nosom za vse te stvari. So založniki naredili karkoli, kar bi odstranilo te nezanemarljive pomanjkljivosti? Ne. Nabili so cene. </p>
<p>In kaj res razvrednoti knjige? To, da jih nihče ne bere. Amazon je za založnike in popularizacijo e-knjig naredil veliko. Bistveno več, kot so naredili sami, če smo čisto odkriti. Si pri tem Amazon želi poslovnega uspeha? No shit. Ampak to ne zanika dejstva, da je v tem trenutku Amazon bistveno bolj na strani bralcev kot založniki.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Matija</title>
		<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/comment-page-1/#comment-538</link>
		<dc:creator>Matija</dc:creator>
		<pubDate>Tue, 09 Feb 2010 16:59:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://hapaxlegomena.si/?p=740#comment-538</guid>
		<description>Ja, avtorske pravice pretečejo in dela preidejo v javno domeno. In ne motiš se, obstaja prav skladovnica svetovne literature, najdeš jo lahko marsikje, recimo na Project Gutenberg in podobnih straneh. 

Knjižnice bi bile definitivno zanimiva zadeva, upajmo, da bodo uresničili kaj takega. 

E-knjige imajo nekaj konkretnih prednosti - ne potrebujejo prostora na policah, po njih lahko iščeš, lepo delaš zapiske in označbe. Za nekatere od nas to predstavlja dovolj vrednosti, da smo se pripravljeni odpovedati papirju in dejanskemu lastništvu knjige.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Ja, avtorske pravice pretečejo in dela preidejo v javno domeno. In ne motiš se, obstaja prav skladovnica svetovne literature, najdeš jo lahko marsikje, recimo na Project Gutenberg in podobnih straneh. </p>
<p>Knjižnice bi bile definitivno zanimiva zadeva, upajmo, da bodo uresničili kaj takega. </p>
<p>E-knjige imajo nekaj konkretnih prednosti &#8211; ne potrebujejo prostora na policah, po njih lahko iščeš, lepo delaš zapiske in označbe. Za nekatere od nas to predstavlja dovolj vrednosti, da smo se pripravljeni odpovedati papirju in dejanskemu lastništvu knjige.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: dr. Onyx</title>
		<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/comment-page-1/#comment-537</link>
		<dc:creator>dr. Onyx</dc:creator>
		<pubDate>Tue, 09 Feb 2010 14:26:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://hapaxlegomena.si/?p=740#comment-537</guid>
		<description>Če jaz prav razumem, po določenem času pretečejo avtorske pravice in je avtorsko delo v &quot;javni lasti&quot; (baje 70 let po avtorjevi smrti). To verjetno pomeni, da bi morala biti dostopna brezplačno prava skladovnica svetovne literature, ali se motim? 

Ali morda kdo ve, če je pri teh e-bralnikih mišljena tudi kakšna zadeva v smislu e-knjižnic, torej da jaz plačam letno nek pavšal, potem pa si lahko &quot;izposojam&quot; e-knjige? 

Osebno 15 USD za neko elektronsko knjigo ne bi jaz dal nikdar, ker potem pa že raje doplačam kakšen cent in dobim pravo knjigo, ki lepo diši po tiskarni. Tega iPad ne pričara nikdar. Je pa res prednost v tem, ker ne potrebuješ za knjige več omare (tu mislim tiste, ki kupijo kaj več, kot eno enciklopedijo v dolžini dva metra, da zapolni prostor v dnevni sobi).</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Če jaz prav razumem, po določenem času pretečejo avtorske pravice in je avtorsko delo v &#8220;javni lasti&#8221; (baje 70 let po avtorjevi smrti). To verjetno pomeni, da bi morala biti dostopna brezplačno prava skladovnica svetovne literature, ali se motim? </p>
<p>Ali morda kdo ve, če je pri teh e-bralnikih mišljena tudi kakšna zadeva v smislu e-knjižnic, torej da jaz plačam letno nek pavšal, potem pa si lahko &#8220;izposojam&#8221; e-knjige? </p>
<p>Osebno 15 USD za neko elektronsko knjigo ne bi jaz dal nikdar, ker potem pa že raje doplačam kakšen cent in dobim pravo knjigo, ki lepo diši po tiskarni. Tega iPad ne pričara nikdar. Je pa res prednost v tem, ker ne potrebuješ za knjige več omare (tu mislim tiste, ki kupijo kaj več, kot eno enciklopedijo v dolžini dva metra, da zapolni prostor v dnevni sobi).</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Jure</title>
		<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/comment-page-1/#comment-536</link>
		<dc:creator>Jure</dc:creator>
		<pubDate>Tue, 09 Feb 2010 13:58:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://hapaxlegomena.si/?p=740#comment-536</guid>
		<description>hja, ne vem. 9,99 je zame seveda super, ampak ne bi si upal trditi, da je to &quot;poštena&quot; cena. mogoče je, mogoče ni.
no, še en link ;)
http://www.ft.com/cms/s/0/5e1ef046-151a-11df-ad58-00144feab49a.html</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>hja, ne vem. 9,99 je zame seveda super, ampak ne bi si upal trditi, da je to &#8220;poštena&#8221; cena. mogoče je, mogoče ni.<br />
no, še en link <img src='http://hapaxlegomena.si/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /><br />
<a href="http://www.ft.com/cms/s/0/5e1ef046-151a-11df-ad58-00144feab49a.html" rel="nofollow">http://www.ft.com/cms/s/0/5e1ef046-151a-11df-ad58-00144feab49a.html</a></p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Matija</title>
		<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/comment-page-1/#comment-535</link>
		<dc:creator>Matija</dc:creator>
		<pubDate>Tue, 09 Feb 2010 13:27:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://hapaxlegomena.si/?p=740#comment-535</guid>
		<description>Amazonova strategija je seveda jasna in nenazadnje tudi razumljiva. Po drugi strani pa bi lahko založniki naredili več kot so in z nižjo škodo svojim strankam. Za primer daješ iTunes, toda z dvigom cen smo dobili tudi glasbo brez DRM. Torej neko dodatno vrednost za višjo ceno. Pri knjigah tega zaenkrat ni videti. 

Po drugi strani imajo založniki zelo močno orožje za izenačevanje konkurence - knjige brez DRM, ki se jih da posojati. Če bi bilo splošno pričakovanje, da so e-knjige na voljo povsod, to ne bi favoriziralo Kindla ali drugega bralnika. Na žalost tega ni videti. 

In še to - vprašanje, zakaj bi promovirali nekaj, kjer zaslužijo manj je nekoliko ozek pogled na svet. Zakaj ljubljeni Apple prodaja Shuffla in Nanota, če več zasluži s Touch? Nižja cena običajno dviguje povpraševanje in posledično tudi dobavo. Mislim, da cena 9,99 ne predstavlja nevzdržnega kompromisa za založnike, še posebej po obstoječem modelu ne. Tako kot pišeš, bi lahko človek razumel, da sedanji model uničuje založnike, čeprav temu ni tako.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Amazonova strategija je seveda jasna in nenazadnje tudi razumljiva. Po drugi strani pa bi lahko založniki naredili več kot so in z nižjo škodo svojim strankam. Za primer daješ iTunes, toda z dvigom cen smo dobili tudi glasbo brez DRM. Torej neko dodatno vrednost za višjo ceno. Pri knjigah tega zaenkrat ni videti. </p>
<p>Po drugi strani imajo založniki zelo močno orožje za izenačevanje konkurence &#8211; knjige brez DRM, ki se jih da posojati. Če bi bilo splošno pričakovanje, da so e-knjige na voljo povsod, to ne bi favoriziralo Kindla ali drugega bralnika. Na žalost tega ni videti. </p>
<p>In še to &#8211; vprašanje, zakaj bi promovirali nekaj, kjer zaslužijo manj je nekoliko ozek pogled na svet. Zakaj ljubljeni Apple prodaja Shuffla in Nanota, če več zasluži s Touch? Nižja cena običajno dviguje povpraševanje in posledično tudi dobavo. Mislim, da cena 9,99 ne predstavlja nevzdržnega kompromisa za založnike, še posebej po obstoječem modelu ne. Tako kot pišeš, bi lahko človek razumel, da sedanji model uničuje založnike, čeprav temu ni tako.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Jure</title>
		<link>http://hapaxlegomena.si/2010/02/prihodnost-e-knjig/comment-page-1/#comment-534</link>
		<dc:creator>Jure</dc:creator>
		<pubDate>Tue, 09 Feb 2010 12:38:44 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://hapaxlegomena.si/?p=740#comment-534</guid>
		<description>@matija

Amazonova strategija je zelo simpl: z nizkimi cenami e-knjig, tudi dumpingom), želi uničiti vse druge e-knjigarne in bralce fast-trackat na svoj Kindle. V bistvu kopira model iTunes (a s povsem drugim splitom), pri čemer je jasno, da se je Apple pri digitalni glasbi premaknil naprej šele, ko ga je v rit brcnil - ironija - Amazon ;)

Kratkoročno je za bralce e-knjig bolje, če &quot;zmaga&quot; Amazon, dolgoročno ne. V kolikor založniki in avtorji pri e-knjigah ne bodo dobili poslovnega modela, ki njihovega položaja ne bo zminiral, bodo minirali trg e-knjig, tako po časovnici kot po naboru del, ki bodo na voljo v elektronski obliki. Zakaj bi promoviral nekaj, kjer zaslužiš manj?

http://www.pcworld.com/businesscenter/article/188829/why_ebooks_must_cost_more.html</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@matija</p>
<p>Amazonova strategija je zelo simpl: z nizkimi cenami e-knjig, tudi dumpingom), želi uničiti vse druge e-knjigarne in bralce fast-trackat na svoj Kindle. V bistvu kopira model iTunes (a s povsem drugim splitom), pri čemer je jasno, da se je Apple pri digitalni glasbi premaknil naprej šele, ko ga je v rit brcnil &#8211; ironija &#8211; Amazon <img src='http://hapaxlegomena.si/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>Kratkoročno je za bralce e-knjig bolje, če &#8220;zmaga&#8221; Amazon, dolgoročno ne. V kolikor založniki in avtorji pri e-knjigah ne bodo dobili poslovnega modela, ki njihovega položaja ne bo zminiral, bodo minirali trg e-knjig, tako po časovnici kot po naboru del, ki bodo na voljo v elektronski obliki. Zakaj bi promoviral nekaj, kjer zaslužiš manj?</p>
<p><a href="http://www.pcworld.com/businesscenter/article/188829/why_ebooks_must_cost_more.html" rel="nofollow">http://www.pcworld.com/businesscenter/article/188829/why_ebooks_must_cost_more.html</a></p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
