Stran Spletne novice je te dni začela opozarjati na nevarnost dodatkov, ki preprečujejo prikazovanje in nalaganje spletnih oglasov. Poleg članka so pošiljali tudi sporočilo za javnost. Torej gre res za resno zadevo.

Ali ste vedeli, da uporaba programov, ki blokirajo prikazovanje spletnih oglasov, škodi vašim najljubšim spletnim stranem? Med uporabniki namreč kroži prepričanje, da če oglasov tako ali drugače niti ne klikajo, potem tudi njihovo blokiranje ne more vplivati na spletno stran, ki jo redno obiskujejo. To pa je nadvse zmotno mišljenje.

Opozarjajo na to, da portali služijo z oglasi, kjer so plačani na število prikazov in ne klike.

Če torej z aktiviranim programom za blokiranje oglasov pregledate deset strani na določenem portalu, pridobite iskane informacije in uporabite razpoložljive vire, v zameno zanje pa ne pustite nič.

Po mnenju Spletnih novic je tako obnašanje enako kraji.

Predstavljajte si situacijo, v kateri bi 40% ljudi (povzeto po vprašalniku s portala Oglasevanje.com), ki pride v restavracijo po hrano in pijačo, iz nje odšlo brez plačila.

Restavracije živijo od drugačnega poslovnega modela – postrežejo hrano in zanjo zahtevajo plačilo. Z oglaševanjem podprte vsebine na to ne morejo računati. Posredno plačevanje gor ali dol, uporabo orodja za blokiranje oglasov ni mogoče primerjati s krajo. Kot da bi bilo branje Žurnala s prelepljenimi oglasi enako kraji.

Prav tako Spletne novice ne upoštevajo oglasov, ki jih naložijo uporabnikom, ki na stran pridejo preko iskalnikov in ugotovijo, da vsebina, ki so jo našli ni prava. Oglas je bil vseeno prikazan in zaračunan oglaševalcu. To se, recimo, meni ne zdi »pošteno«, mi je pa jasno, da je to tveganje, ki ga oglaševalec sprejme, ko se odloči za oglaševanje na tak način.

Kar je morda bolj sporno je, da Spletne novice in drugi mediji na ta način svoje bralce pozivajo k prevari oglaševalcev. Poziv se mi sliši kot: »Nima veze, če oglasa niti pogledate ne, dokler se pokaže kot prikaz, ki ga lahko zaračunamo.« Bralci naj torej iz moralne obveze do spletnega medija sodelujemo pri prevari oglaševalca.

Zlobni bralci ali slabi oglasi?

Toda resnična težava leži nekje drugje – v vprašanju, zakaj ljudje sploh uporabljajo orodja za blokiranje oglasov. V davnih časih, preden se je razvoj brskalnikov ponovno postavil v prvi plan, smo se uporabniki srečevali s hudo težavo – pojavnimi okni. Obiskal si stran in ta je začela odpirati pojavna okna, dokler nisi imel celotnega namizja zasvinjanega z oglasi.

Ko so se torej pojavili prvi brskalniki, ki so preprečevali odpiranje teh oken, se nas je izredno veliko odločilo, da jih začnemo uporabljati. To je bila ena izmed najpomembnejših možnosti, čeprav danes o njej niti ne razmišljamo več.

Torej so se pojavila tehnološka orodja, ki so uporabnikom omogočila, da se zaščitijo pred spletnimi mediji in oglaševalci, ki so izbrali slab način oglaševanja. Popolnoma enaka zgodba se ponavlja tudi z orodji za blokiranje drugih oglasov – uporabniki jih ne blokirajo, ker so zlobni, blokirajo jih, ker jim predstavljajo oviro pri uporabi spleta.

Krivi torej niso uporabniki. Krivi so oglaševalci in mediji skupaj, ki do sedaj preprosto niso bili sposobni odkriti pravega načina oglaševanja, ki ne bi odbijal bralcev. Oglaševanje ni nujno zlo – oglaševanje je nekaj, kar uporabniki pogosto potrebujejo in vloga medijev torej ni zgolj prodajanje oglasov, temveč odkrivanje, kaj njihova skupnost potrebuje in nato iskati oglaševalce in načine, s katerimi jim lahko to posreduje.

Spletne novice imajo o tem povedati naslednje:

Tudi zato so portali nemalokrat primorani sprejeti oglaševanje sumljive vsebine, da bi lahko pokrili stroške delovanja, kar pa nenazadnje škodi vsem našim obiskovalcem. Prej ali slej bodo manjši portali zaradi takega početja primorani k prodaji ali umiku s spleta, kar pa je za informiranost javnosti ter prihodnost spleta nedvomno velika škoda.

Torej je sumljivo oglaševanje edina alternativa. Ker poznam res veliko uporabnikov, ki so navdušeni, ko se jim čez zaslon pripelje Flash oglas, ki ga ni mogoče zapreti ali pa klik na križec v resnici pomeni klik na oglas. Strani s takim oglaševanjem ne pridobivajo prijateljev ali rednih obiskovalcev.

Je pa vse skupaj še bolj pomenljivo. Namreč že dolgo časa poudarjam, da medijev spletno oglaševanje ne more rešiti. Za razliko od papirja internet ni monopolna platforma in kot tak ne more omogočiti preprostega enotnega poslovnega modela, ker zaradi inherentnih učinkovitosti slej ko prej sproži dirko proti dnu, kjer cene padajo do točke nevzdržnosti. Odgovori ležijo drugje – iskanju novih pristopov k oglaševanju ter odkrivanju vrednosti, za katero so ljudje pripravljeni plačati.

Težava torej leži ravno tu – poslovni model oglaševanja na spletu dolgoročno ne bo podprl medijev. Krivi torej niso bralci ampak mediji, ki so svoj obstoj stavili na ta model.

Blog Hapax Legomena nima oglasov in torej z uporabo orodij za blokiranje ne boste povzročili propada. Ne zamujaj novih vsebin brez oglasov in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Ljudje res ne marajo plačevati za novice na spletu

Enoten poslovni model za medije ne obstaja

Hapax Legomena o medijih – uvodni članek serije več člankov