Pred dnevi sem poslušal komentarje, povezane z ameriško zakonodajo SOPA in PIPA, ki naj bi urejala zaščito intelektualnih pravic, čeprav ji je nasprotovalo na milijone uporabnikov spleta in velikih spletnih strani, med katerimi je bila tudi Wikipedia. Komentar, ki me je zabaval je bil, da  tako dolgočasna stvar še nikdar ni bila tako pomembna. Sicer to velja za zakonodajo na splošno, toda v tem primeru je bilo to še posebej očitno.

Toda zdaj je čas, da spregovorimo o nečem drugem. O sporazumu ACTA, kar je kratica za sporazum o preprečevanju ponarejanja izdelkov. Kot se za mednarodni trgovinski sporazum spodobi, je zadeva že na prvi pogled dolgočasna – usklajuje namreč mednarodne standarde, povezane z zaščito intelektualnih pravic. Toda ACTA vsebuje veliko težav, ki jih bom poskusil na kratko opisati.

Skrivnostnost pogajanj

Vsi udeleženci pogajanj, povezanih z ACTO, so morali podpisati pogodbe o nerazkrivanju. zaradi česar dolgo ni bilo mogoče ugotoviti, kaj sporazum sploh vsebuje. Ker vključuje kazenske določbe in zahteve je zelo nenavadno, da ni del običajnega demokratičnega procesa. Prav tako so pogajanja potekala izven običajnih mednarodnih trgovinskih teles, kot sta Svetovna trgovinska organizacija in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino.

Nevarnost za države v razvoju

Trenutna trgovinska pravila dovoljujejo državam, da obidejo patentno zakonodajo. Če torej pride do zdravstvene krize in farmacevtska podjetja ne zagotovijo zdravil po primerni ceni, lahko država krši patent in sama proizvede zdravilo. S podpisom ACTE to postane bistveno težje in predstavlja grožnjo zdravju po vsem svetu. Obstajajo tudi strahovi, da se bo ACTA izkoriščala za napade na generične in sicer legalne kopije zdravil.

Grožnja zasebnosti

ACTA bo lastnikom intelektualnih pravic omogočila, da podatke o uporabnikih ponudnikov dostopa do interneta pridobijo brez odredbe sodišča. Kljub temu, da je to določilo sicer neobvezno, je v povezavi z drugimi določili izredno nevarno. Pogodba namreč predvideva kazenske sankcije proti vsem, ki omogočajo kršenje intelektualnih pravic, s čimer bi se lahko pritisnilo na ponudnike storitev dostopa do interneta in drugih spletnih storitev, ki bi lahko bili kazensko odgovorni za vsako nelegalno vsebino na njihovih strežnikih.

Poleg tega z vključevanjem kazenskih sankcij v mednarodni trgovinski dogovor ACTA obide demokratične postopke posameznih držav.

Široka definicija komercialnih kršitev

ACTA popolnoma zamegli mejo med komercialno in nekomercialno kršitvijo. Evropski parlament komercialno kršitev določa kot kršitve z namenom pridobivanja komercialnih prihodkov ter izrecno izključuje kršitve za zasebne in neprofitne namene.

Prav tako je problematična definicija izgub, ki jih utrpijo lastniki intelektualnih pravic. Ta namreč temelji na umišljenih “bruto izgubljenih prihodkih” in ne dejanski gospodarski škodi. S tem bistveno presega zakonodajo EU.

Dušenje inovacij

To se nanaša na kazenske sankcije proti vsem, ki “omogočajo” kršenje pravic. Gre za sekundarno odgovornost, pod katero pade cel kup inovativnih novih podjetij, za katere bi lahko trdili, da pomagajo pri kršitvah pravic: iskalniki, blogi, digitalne omarice itd. Posledice ACTE bi lahko resno vplivale na inovativna nova podjetja in njihovo zmožnost nastopa na trgu.

Nedemokratičnost

ACTA bo vzpostavila paralelen mehanizem, ki bo preko posebne komisije lahko dopolnjeval dogovor in ga spreminjal mimo običajnih demokratičnih mehanizmov. To bodo dosegali prek t.i. sveta ACTA. Za zakonodajalce vseh držav in EU je morda to še najmočnejši razlog, zakaj zavrniti dogovor ACTA.

Nasprotniki

Preden pomislite, da ACTI nasprotujejo samo pirati, pomislite še enkrat. Svoja nasprotovanja in pomisleke so izrazili Oxfam (mednarodna dobrodelna organizacije), zveze knjižnic, strokovnjaki za pravo intelektualnih pravic in številni drugi.

Tudi skupina priznanih evropskih akademikov je popolnoma jasno opozorila, da ACTA odstopa od evropske zakonodaje. Parlament je ob tem pozvala, naj ne potrdi dogovora, dokler niso rešena vprašanja glede osnovnih človekovih pravic, zasebnosti in poštenega ravnovesja med interesi udeleženih.

Preberite še slovensko brošuro o sporazumu. In ne zamudite člankov Lenarta Kučića, novinarja Dela, ki je resneje pokrival problematiko.

Kaj storiti?

Spletna stran La Quadrature du Net ima pripravljene odgovore. Prvi korak je klicanje članov komisije DEVE, v kateri je tudi slovenski predstavnik Ivo Vajgl. Na strani je celo scenarij, ki se ga lahko držite, ko kličete. Ko zaključite s klicem., se preprosto vpišete na posebno beležnico, kjer se vodi evidenca klicev.

Če vas skrbijo pomisleki glede ACTE prav tako priporočam, da pišete slovenskim predstavnikom v Evropskem parlamentu. Pri tem moram pohvaliti Mojco Klevo, poslanko, ki je kar po Twitterju potrdila, da ne namerava podpreti sporazuma.

Verjetno najbolj obsežen vir podatkov in povezav o ACTI je La Quadrature du Net, kjer se lahko podučite o tej tehnični, a vseeno nevarni mednarodni pogodbi.