Najprej zmagovalci natečaja World Press Photo 2012 na blogu Big Picture.
Nato čudovit posnetek prostega teka (freerunning) v počasnem gibanju.
Za konec pa še blog, na katerem so fotoroboti likov iz različnih knjig. Programska oprema samodejno pripravi sliko osebe na podlagi opisa v knjigi. Na tej sliki je Humbert Humbert iz Lolite.
Konferenco TED verjetno poznamo vsi uporabniki spleta, sedaj pa je Google predstavil stran Solve for X. V predavanjih so predstavljene ambiciozne in globoke ideje za razreševanje najhujših globalnih izzivov. Sledi video, s katerim Google odpira to serijo.
EUScreen je zbirka različnih digitaliziranih video posnetkov najrazličnejših evropskih televizijskih postaj. Prvi posnetki segajo v začetek 20. stoletja, med njimi pa so tudi posnetki slovenske RTV.
Vmesnik za pregledovanje je zelo prijazen. Izberete lahko področja, desetletja, žanre in druge lastnosti. Vsi posnetki so opremljeni tudi s primerno podrobnimi metapodatki, s čimer predstavljajo vrhunsko zakladnico evropske televizijske dediščine.
EUScreen je uvrščen na iŽivljenje – moj seznam koristnih izobraževalnih in kulturnih virov.
Kljub splošnemu prepričanju, da gredo stvari samo na slabše, je v zadnjih letih kriminal močno upadel. Med možnimi razlagami so tudi nasilni filmi in igre.
Foreign Policy – There Will Not Be Blood
Zgodovina žaljivega dvignjenega sredinca.
Ozadje nastanka slike modre frnikole – čudovite slike zemlje iz vesolja.
Pred dnevi sem poslušal komentarje, povezane z ameriško zakonodajo SOPA in PIPA, ki naj bi urejala zaščito intelektualnih pravic, čeprav ji je nasprotovalo na milijone uporabnikov spleta in velikih spletnih strani, med katerimi je bila tudi Wikipedia. Komentar, ki me je zabaval je bil, da tako dolgočasna stvar še nikdar ni bila tako pomembna. Sicer to velja za zakonodajo na splošno, toda v tem primeru je bilo to še posebej očitno.
Toda zdaj je čas, da spregovorimo o nečem drugem. O sporazumu ACTA, kar je kratica za sporazum o preprečevanju ponarejanja izdelkov. Kot se za mednarodni trgovinski sporazum spodobi, je zadeva že na prvi pogled dolgočasna – usklajuje namreč mednarodne standarde, povezane z zaščito intelektualnih pravic. Toda ACTA vsebuje veliko težav, ki jih bom poskusil na kratko opisati.
Vsi udeleženci pogajanj, povezanih z ACTO, so morali podpisati pogodbe o nerazkrivanju. zaradi česar dolgo ni bilo mogoče ugotoviti, kaj sporazum sploh vsebuje. Ker vključuje kazenske določbe in zahteve je zelo nenavadno, da ni del običajnega demokratičnega procesa. Prav tako so pogajanja potekala izven običajnih mednarodnih trgovinskih teles, kot sta Svetovna trgovinska organizacija in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino.
Trenutna trgovinska pravila dovoljujejo državam, da obidejo patentno zakonodajo. Če torej pride do zdravstvene krize in farmacevtska podjetja ne zagotovijo zdravil po primerni ceni, lahko država krši patent in sama proizvede zdravilo. S podpisom ACTE to postane bistveno težje in predstavlja grožnjo zdravju po vsem svetu. Obstajajo tudi strahovi, da se bo ACTA izkoriščala za napade na generične in sicer legalne kopije zdravil.
ACTA bo lastnikom intelektualnih pravic omogočila, da podatke o uporabnikih ponudnikov dostopa do interneta pridobijo brez odredbe sodišča. Kljub temu, da je to določilo sicer neobvezno, je v povezavi z drugimi določili izredno nevarno. Pogodba namreč predvideva kazenske sankcije proti vsem, ki omogočajo kršenje intelektualnih pravic, s čimer bi se lahko pritisnilo na ponudnike storitev dostopa do interneta in drugih spletnih storitev, ki bi lahko bili kazensko odgovorni za vsako nelegalno vsebino na njihovih strežnikih.
Poleg tega z vključevanjem kazenskih sankcij v mednarodni trgovinski dogovor ACTA obide demokratične postopke posameznih držav.
ACTA popolnoma zamegli mejo med komercialno in nekomercialno kršitvijo. Evropski parlament komercialno kršitev določa kot kršitve z namenom pridobivanja komercialnih prihodkov ter izrecno izključuje kršitve za zasebne in neprofitne namene.
Prav tako je problematična definicija izgub, ki jih utrpijo lastniki intelektualnih pravic. Ta namreč temelji na umišljenih “bruto izgubljenih prihodkih” in ne dejanski gospodarski škodi. S tem bistveno presega zakonodajo EU.
To se nanaša na kazenske sankcije proti vsem, ki “omogočajo” kršenje pravic. Gre za sekundarno odgovornost, pod katero pade cel kup inovativnih novih podjetij, za katere bi lahko trdili, da pomagajo pri kršitvah pravic: iskalniki, blogi, digitalne omarice itd. Posledice ACTE bi lahko resno vplivale na inovativna nova podjetja in njihovo zmožnost nastopa na trgu.
ACTA bo vzpostavila paralelen mehanizem, ki bo preko posebne komisije lahko dopolnjeval dogovor in ga spreminjal mimo običajnih demokratičnih mehanizmov. To bodo dosegali prek t.i. sveta ACTA. Za zakonodajalce vseh držav in EU je morda to še najmočnejši razlog, zakaj zavrniti dogovor ACTA.
Preden pomislite, da ACTI nasprotujejo samo pirati, pomislite še enkrat. Svoja nasprotovanja in pomisleke so izrazili Oxfam (mednarodna dobrodelna organizacije), zveze knjižnic, strokovnjaki za pravo intelektualnih pravic in številni drugi.
Tudi skupina priznanih evropskih akademikov je popolnoma jasno opozorila, da ACTA odstopa od evropske zakonodaje. Parlament je ob tem pozvala, naj ne potrdi dogovora, dokler niso rešena vprašanja glede osnovnih človekovih pravic, zasebnosti in poštenega ravnovesja med interesi udeleženih.
Preberite še slovensko brošuro o sporazumu. In ne zamudite člankov Lenarta Kučića, novinarja Dela, ki je resneje pokrival problematiko.
Spletna stran La Quadrature du Net ima pripravljene odgovore. Prvi korak je klicanje članov komisije DEVE, v kateri je tudi slovenski predstavnik Ivo Vajgl. Na strani je celo scenarij, ki se ga lahko držite, ko kličete. Ko zaključite s klicem., se preprosto vpišete na posebno beležnico, kjer se vodi evidenca klicev.
Če vas skrbijo pomisleki glede ACTE prav tako priporočam, da pišete slovenskim predstavnikom v Evropskem parlamentu. Pri tem moram pohvaliti Mojco Klevo, poslanko, ki je kar po Twitterju potrdila, da ne namerava podpreti sporazuma.
Verjetno najbolj obsežen vir podatkov in povezav o ACTI je La Quadrature du Net, kjer se lahko podučite o tej tehnični, a vseeno nevarni mednarodni pogodbi.
Podnebne spremembe postajajo čedalje resnejši izziv za celotno človeštvo. Toda o njem je še vedno polno zmot in nerazumevanj, med katerimi je najbolj tipična ta, da je “danes mraz, kje je torej globalno segrevanje?”
Da bi pomagali širši javnosti razumeti, od kje prihajajo globalne podnebne spremembe, je Univerza v Chicagu pripravila serijo 23 predavanj o podnebnih spremembah, ki z najrazličnejših vidikov osvetli to problematiko ter prikaže vzroke in dokaze. Za boljšo predstavo prilagam prvo predavanje, ki je uvod v celotno serijo.
V svoji skrbi za okolje ne zaostaja niti Harvard, ki se je osredotočil na rešitve podnebnih sprememb. V seriji predavanj Harvard Thinks Green so pokrita različna vprašanja, od tega, ali je že prepozno za zaustavitev sprememb, do strategij, s katerimi lahko podjetja zaslužijo s prehodom na bolj trajnostno poslovanje.
Ptice v letu v počasnih posnetkih.
Zbirka fantastičnih naslovnic mehiških šund romanov in stripov.
Illustrated Past je fantastična zbirka starih fotografij. Našli boste posnetke iz Belgije, Nizozemske, Tunizije in drugje.
Za konec pa še zbirka slik arabskih džinov (duhov) preko bloga Brain Pickings.
The Atlantic s prizori iz Indije navdušuje kot vedno.
Blog New York Times Lens je pripravil prizore iz eskimskega življenja.
Festival ledu v Kitajskem Harbinu. Kičasto, a zanimivo.
In še fantastična slika pisalnih strojev znanih pisateljev.
Google rad pomaga pri iskanju. Če se zatipkate, vam predlaga pravilni zapis. Zna sklanjati in občasno celo uporabiti bolj pravilne besede, kot ste jih vpisali. Toda včasih želimo iskati tudi točno z besedami, ki smo jih vpisali.
V tem primeru lahko uporabite možnost “Verbatim”, ki jo najdete na desni pod povezavo “More search tools”. Ko kliknete povezavo Verbatim, bo iskalnik upošteval samo strani, ki vsebujejo točno take besede, ki ste jih vpisali, brez sklanjanja in drugih akrobacij.
MacBook Aira sem preizkušal že lani, pa se potem preprosto nisem nikdar spravil zapisati svojih vtisov, tako da se bom poskusil letos malo bolj potruditi.
No, še preden napišem karkoli drugega, naj priznam, da me je MacBook Air navdušil že lani in letos pravzaprav ni nič drugače. 13-palčni zaslon je ravno prav velik za lahkotnejša opravila, disk SSD zagotavlja, da je hiter kot strela, procesor pa tudi ni videti, da bi kašljal pod nalogami, ki mu jih naložim.
Danes pa nekoliko več o nekaterih novih možnostih, ki sem jih želel preizkusiti, so pa vezane predvsem na operacijski sistem. Predvsem tiste, ki so obljubljale, da bodo naredile Mac OS X bolj podoben sistemu iOS na iPadih in iPhonih.
Ravno zaradi teh obljub nisem bil ravno prepričan, da mi bo zadeva všeč, a sem se motil. Najljubša stvar mi je vsekakor Launchpad, ki odpre celostranski pogled za odpiranje aplikacij, enak kot na iOS-u. Od tu lahko res preprosto izbereš aplikacije in brskanje po meniju Start se ti zazdi res odveč. Najbolje pa je, da je stvar dostopna z gibom po ploščici, ki se ga res hitro navadiš.
Sem pa pogrešal možnost iskanja, ki bi to možnost naredila še bolj koristno.
Koristen je tudi Mission Control, ki je zamenjal Expose, če prav razumem. Pokaže ti vse, kar imaš odprto na računalniku in doda še možnost virtualnih namizij, kar je kul in koristno.
Tudi App Store, trgovina z aplikacijami, doda k udobju in predstavljam si, da bodo vsi ti dodatki naredili Mac OS X zelo domač ljudem, ki sicer uporabljajo sistem Windows ter kakšen iOS izdelek. Stvari so ti namreč z iPada bolj znane, kot bi si mislil.
Naj se dotaknem še zadnje stvari: Natural scrolling, kjer naj bi MacBook oponašal naprave z zaslonom na dotik. Torej, če potegneš s prsti navzdol, naj bi se stran začela pomikati navzgor. Odkrito povedano, nisem zdržal in sem preprosto preklopil na običajno obnašanje sledilne ploščice. Po drugi strani pa je res, da je pri nekaterih aplikacijah (recimo Twitter) čuden občutek, ko moraš potegniti ravno obratno, kot bi si sicer želel. Tudi pri Launchpadu sem imel vedno težave, da sem vlekel v napačno smer in bi mi torej bolj ustrezal Natural Scrolling. Je pa verjetno njegova uporaba čista stvar navade.
Toliko zaenkrat iz sveta jabolka od nekoga, ki sicer živi v svetu Windows in Android (ter šmira z iPadom in tri generacije starim iPod Touchom).