Še bonus. Walk Off the Earth izvajajo komad Somebody That I Used to Know na eni kitari. Zabaven koncept.

Že začetek komada nam z orglami da vedeti, da se spuščamo v religiozne vode. Melodični punk The Thermals podpira biblično besedilo, v katerem se srečajo Bog, Noe in Jezus. Bog, recimo, Noetu pove, da bo deževalo, svojemu sinu pa, da je čas, da pride domov. Udarno, premišljeno in zabavno.

9. Radiohead – Karma Police

Kljub svojemu statusu Radiohead niso moj najljubši band. Karma Police, po drugi strani, pa je definitivno en mojih najljubših komadov. Klavir se genialno prepleta z vokalom in ritem sekcijo, medtem ko kitara lepo pusti dihati. Toda kar je res genialno, je Yorkeova kitica “For a minute there, I lost myself”, ki lahko pomeni karkoli, obenem pa nam da vedeti, da vse le ni tako hudo resno, kot smo si mogoče sprva mislili.

8. The Shins – New Slang

Melodičen in nežen pop, ki združuje liričnost Beach Boys z estetiko alternativne glasbe. James Mercer s svojim nežnim glasom in neverjetnim posluhom za vrhunske melodije ustvarja čudovito glasbeno pokrajino. Alternativna glasba le redko zveni tako privlačno in pop ni skoraj nikdar tako inteligenten.

7. Modest Mouse – Black Cadillacs

Pri Modest Mouse sem imel enak problem kot pri Sonic Youth – kako izbrati en komad iz serije vrhunskih skladb. Black Cadillacs je med bolj melodičnimi zadevami in tako predstavlja lepo vstopno točk v mračni, hrupni in kaotično svet Modest Mouse.

6. Franz Ferdinand – Take Me Out

Že začetek komada Take Me Out je genialen. Odkrito povedano, verjetno bi večina bendov ta del uporabila za večino svojega komada. Franz Ferdinand ga drzno odvržejo v manj kot minuti in se brezskrbno vržejo v brezkompromisno plesno točko, ki ne popusti dokler ne izzvenijo zadnji akordi.

5. Death Cab for Cutie – Soul Meets Body

Death Cab for Cutie so nežni, lirični in spevni, Soul Meets Body pa je poleg tega še pop. Relativno hiter ritem za njihove razmere dopolnjujejo akustični prijemi in seveda prepoznavni vokal, ki nam pojasnjuje melanholične besede. Death Cab for Cutie si svojo slavo med poslušalci neodvisne glasbe vsekakor zaslužijo.

4. Cop Shoot Cop – Any Day Now

Spet majhen zavoj v marginalne vode. Cop Shoot Cop uradno sodijo pod industrijski rock, čeprav bi jih osebno imenoval predvsem inovativne. Z zahtevnimi ritmi in hladno instrumentalno podlago ustvarjajo učinek tesnobnosti in grožnje. Any Day Now združuje vse te elemente z osebno izpovedjo in odlično razdelanostjo, ki vključuje tako glasne dele kot nežnejše elemente.

3. U2 – The Fly

Osebno imam za U2 eno samo besedo – precenjeni. Seveda razumem njihovo privlačnost in spektakularnost, ampak njihova glasba me le redko prepriča. Svetla izjema je celoten Achtung Baby in predvsem komad The Fly, ki najde odlično ravnotežje med njihovim bombastičnim popom in nekoliko bolj alternativnimi prijemi. Zapackani in težki uvod odlično dopolnjuje refren, U2 pa na albumu dejansko zvenijo odkrito in iskreno.

2. Pixies – Monkey Gone to Heaven

Pixies že imajo eno mesto na seznamu, vendar morajo dobiti še enega. Monkey Gone to Heaven je prvi komad od Pixies, ki sem ga slišal v življenju in po več kot 15 letih ostaja en mojih najljubših komadov. Klasičen preprost ritem dopolnjejo nezmotljive kitare in čelo. Besedilo je tipično za Pixies – v osnovi nerazumljivo – govori pa o opicah, smeteh, človeku, bogu, hudiču in New Jerseyju. Seveda pa kljub relativni umirjenosti komada ne manjka niti tipično kričanje Francisa Blacka.

1. The Beatles – Strawberry Fields Forever

Skladba o sirotišnici je ena največjih umetnin rock glasbe. Genialni aranžmaji, psihedelično vzdušje in dejstvo, da je končna skladba sestavljena iz dveh različnih posnetkov z različnimi hitrostmi, naredijo to skladbo nepozabno. Poslušajte jo vsaj dvakrat.

Povezani zapisi
100 pesmi, ki jih morate slišati (100 – 86)
100 pesmi, ki jih morate slišati (85-71) 
100 pesmi, ki jih morate slišati (70-56) 
100 pesmi, ki jih morate slišati (55-41)  
100 pesmi, ki jih morate slišati (40-26)
100 pesmi, ki jih morate slišati (25-11)