Prihodnost e-knjig

Posted on 02/09/2010 by Matija

Za e-knjigami je uspešno leto. Izredni uspeh Amazonovega Kindla in prihod več novih bralnikov, med katere lahko poleg Sonyjevih bralnikov ter Nooka štejemo tudi iPada, kažejo na to, da je pred e-knjigami svetla prihodnost. Toda vse ni tako rožnato, saj so dogodki v zadnjih nekaj tednih pokazali, da ni vse tako lepo, kot bi si želeli.

Spor med založniki in Amazonom

Vir: Flickr, uporabnik: FriskoDude

Najpomembnejša novica je nedvomno oster spor med Amazonom in založnikom MacMillan, zaradi katerega je spletna trgovina za cel teden odstranila možnost nakupa naslovov tega založnika. Spor se je razvil predvsem okoli tega, po kakšnem principu naj bi tekla prodaja e-knjig. Apple se je namreč za predstavitev iPada z založniki dogovoril za ti. “agencijski” model, v katerem založnik postavlja ceno, pri čemer prodajalec pobere 30 odstotkov končne cene knjige. Amazon danes z založniki posluje po maloprodajnem modelu, kjer od založnika kupijo knjige po “veleprodajni” ceni in nato sami določajo ceno.

Za Amazon je načeloma ta prehod s poslovnega vidika bolj ugoden. Podjetje je namreč želelo zagotoviti, da bodo e-knjige na voljo po ceni 9,99 USD, kar pomeni, da so pri določenih knjigah celo ustvarjali izgubo. Založnikom to seveda ni všeč, kajti dostopnost po tej ceni po njihovem “razvrednoti” knjige in prizadene prodajalce trdo vezanih knjig, ki za založnike ustvarjajo največje dobičke. Amazon si je po drugi strani s temi cenami prizadeval ustvariti uspešen in cvetoč trg e-knjig po predvidljivih cenah.

Kratkoročno ta korak pomeni višje cene. Založniki so že napovedali, da se bodo nove knjige prodajale med 12,99 USD in 14,99 USD. Prav tako lahko še vedno pričakujemo, da bodo založniki poskusili izvajati “postopno” izdajanje e-knjig, kar pomeni, da bodo elektronske različice na voljo nekaj mesecev za fizično obliko v trdi vezavi.

iPad je krivec

Seveda je glavni razlog za ta spor ravno iPad. Apple je namreč z založniki dosegel dogovor o agencijskem modelu, ki jih je spodbudil, da so enak model vsilili tudi Amazonu. Razumljivo je, da tak model Applu povsem ustreza – iPad ni bralnik, podjetju je po besedah direktorja Stevea Jobsa popolnoma vseeno za knjige, saj “ljudje ne berejo več”, kar pomeni, da je prodaja knjig popolnoma drugotnega pomena. Zaradi tega jim je seveda popolnoma vseeno, kakšna je cena knjig.

Applov iPad

Kar je resnično žalostno je, da je vstop novega konkurenta na trg povzročil dvig cen. Na normalnem trgu bi namreč povečana konkurenca pomenila znižanje cen in ne dviga. Iz tega je očitno, da so založniki popolnoma zaslepljeni – menijo namreč, da bo iPad kot bralnik predstavljal tako močno konkurenco drugim bralnikom, da lahko pričnejo z izsiljevanjem, ki smo mu priča te dni.

Prepričan sem namreč (kot sem poudaril že v zapisu o iPadu in Kindlu), da Applova tablica ne bo vplivala na trg e-bralnikov, kot si to želijo založniki. Na napravi bodo knjige ostala postranska zadeva, kar je za napravo, ki nudi glasbo, video, splet in milijon drugih stvari logično. Knjige bodo morale tekmovati s toliko drugimi vsebinami, da preprosto ni mogoče pričakovati niti približno toliko prodaje kot na e-bralnikih, kot so Kindle ali Nook. Poleg tega so resnični ljubitelji knjig tisti, ki kupijo največ knjig in se zlepa ne bodo odpovedali e-bralnikom. Po nedavni raziskavi je namreč 93 odstotkov lastnikov bralnikov zelo zadovoljnih ali zadovoljnih s svojimi napravami.

Založniki si trudijo škodovati e-knjigam

Vsa ta prizadevanja jasno kažejo, da založniki e-knjige razumejo kot veliko grožnjo svojim poslovnim modelom. Velika večina njihovih potez je usmerjena v škodo bralcem. Dvig cen, zamiki izdaj e-knjig, prepoved posojanja knjig med uporabniki ter prepovedovanje sintetiziranja branja za zaščito avdio knjig so stvari, s katerimi založniki znižujejo vrednost e-knjig in njihovo privlačnost.

Pričakujemo lahko tudi, da se bodo tem potezam pridružile še druge. Jasno je, da želijo založniki v celoti ohraniti svoj poslovni model, ne da bi jih pri tem skrbelo za njihove kupce. Pravzaprav v tem ni nič novega, saj smo praktično identične poizkuse videli že na drugih področjih, predvsem pri glasbi. Tudi tam so založbe besno ovirale dostop do digitalnih vsebin in proces se še ni zaključil, so pa vsaj do neke mere popustili željam uporabnikov.

Glavne pričakovane novosti e-bralnikov

E-bralniki in njihov razvoj se ne bodo ustavili. V letu 2010 lahko pričakujemo več novosti, ki bodo predstavljale tako odgovor na iPada kot tudi na neznosne zahteve založnikov. Nekaj izbranih trendov predstavljam spodaj.

1. Aplikacije na Kindlu. Kindle je najavil možnost razvoja aplikacij za svoje naprave, kar ima velik potencial. Na Kindlu lahko tako pričakujemo igre, orodja za obdelavo besedil in zapiskov in seveda naprednejše uporabniške vmesnike.

2. Barvni in na dotik občutljivi zasloni. E-bralniki bodo deležni barvnih zaslonov. Barvne tehnologije, kot je Mirasol, bodo prinesle barve z bistveno nižjo porabo energije, kot jo zagotavljajo zasloni LCD. Ti zasloni lahko celo predvajajo video. Amazon je ravno te dni kupil ponudnika na dotik občutljivih zaslonov, kar pomeni, da jih lahko pričakujemo v eni od prihajajočih generacij Kindla.

3. Integracija družabnih omrežij v bralnike. Mislim, da tu leži velika priložnost za ponudnike e-bralnikov. Amazon je za zagotavljanje družabnih storitev v odličnem položaju, saj je lastnik družabnega omrežja za ljubitelje knjig Shelfari. Amazon ima po mojem mnenju tu izredno priložnost, saj je Apple dokazal, da mu družabne storitve ne ležijo najbolj – najlepši dokaz je ravno iTunes.

4. Ekskluzivne pogodbe s ponudniki vsebin. Prvi koraki tu so se že zgodili, saj ima Amazon že podpisane ekskluzivne pogodbe s Stephenom Coveyjem in Paulom Coelhom, podobne pogodbe pa lahko pričakujemo tudi z drugimi avtorji, še posebej v okviru Amazonove pobude za ugodnejše razmerje delitve prihodkov.

5. Ekskluzivne pogodbe zagotavljanja vsebin. Te dni je v javnost prišla novica, da je Amazon podpisal ekskluzivno pogodbo z britansko državno knjižnico. V okviru pogodbe bo preko Kindla na voljo 25 milijonov strani literature iz 19. stoletja – od Dickensa, Hardyja do pogrošnih romanov, znanih pod imenom “penny dreadfuls”.

6. Prodajalci bodo postali založniki. Amazon ima platformo za to že vzpostavljeno in pričakujemo lahko porast v številu samozaloženih e-knjig. Amazon prav tako te dni izvaja natečaj izbire najboljše amaterske knjige, ki jo bo podjetje tudi založilo. Z distribucijskim kanalom Kindla lahko Amazon postane za avtorje bolj zaželen založnik kot pogoltne velike založniške hiše.

7. Brezplačne knjige. Brezplačne knjige bodo postale pomembnejše kot kdajkoli prej. Nenadoma imamo lahko v digitalni obliki celotno knjižnico del v javni domeni, ki bi nas v papirnati obliki veliko stala. Brezplačne knjige bodo izkoriščali tudi manj uveljavljeni avtorji, kar bo pomenilo velik pritisk na nižanje cen. Založniška odločitev, da knjige podražijo, bo uporabnike pognala k brezplačnim delom in zmanjšala njihovo prodajo.

Pridružite se skupini Kindle Slovenija

To je le kratek pregled stvari, ki jih lahko pričakujemo v naslednjem letu. Ob tem bi rad vse bralce, ki vas zanima Kindle in e-knjige na splošno, da obiščejo skupino na Facebooku, ki sem jo ustvaril za namen posredovanja kratkih novic in seveda druženje vseh slovenskih lastnikov Kindla ter drugih e-bralnikov. V skupini objavljam kratke novice in tako vsem, ki ne želijo dnevno spremljati novic s področja, da ostanejo na tekočem. Vsi (ne le lastniki Kindlov) ste seveda toplo vabljeni.

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

Ali Applov iPad pomeni konec Kindla?

Nekaj novosti o Kindlu in iz sveta knjig

Poglobljena in izčrpna recenzija Kindla

Nova pismenost

Posted on 02/05/2010 by Matija

Vir: Flickr, Jeff_Godfrey

Nove tehnologije počasi, a zanesljivo spreminjajo številne plati naših življenj in kulture. Med njimi bi izpostavil pismenost, ki s tehnologijo in predvsem internetom dobiva nove razsežnosti, po drugi strani pa ustvarja čedalje več možnosti za nastanek prepadov med generacijami, kulturami in ljudmi. Še pomembneje pa je, da bo spremenila način dela tako za medije kot tudi za podjetja in posameznike.

Če je bila v preteklosti pismenost bolj ali manj omejena le na branje in močno omejeno pisanje, danes pismenost vključuje bistveno več. Še bolj pomembno pa je, da se čedalje več ljudi udeležuje ustvarjanja vsebin in tako razvijajo svojo pismenost. Še pred 15 leti je večina ljudi v svojem življenju pisala najprej v okviru izobraževalnih ustanov, kasneje v življenju pa je pisanje za večino ljudi postalo le občasno opravilo, ki so se ga lotevali le redko. Z demokratizacijo ustvarjalnih orodij, kot so blogi, Facebook, YouTube in Twitter, je nenadoma število ustvarjalcev naraslo potencialno in vse več ljudi je ustvarjanje in komunikacijo vključilo v svoj vsakdan.

Seveda bo veliko ljudi odmahnilo z roko in komentiralo, da bi bilo zaradi nizke kakovosti ustvarjenega bolje, če vsi ti novi ustvarjalci ne bi dobili te možnosti. Vendar osebno mislim, da je vsako orodje, ki daje ljudem možnost, da uresničijo svoje ustvarjalne potenciale, dobro. Če ne bi bilo poceni digitalnih fotoaparatov in Flickra, ne bi imeli možnost dostopa do resnično fenomenalnih fotografij. Brez blogov ne bi imeli poglobljenih zapisov o nišnih tematikah, ki jih pišejo zavzeti posamezniki.

Občinstvo

Pismenost pa se je močno spremenila še v enem pogledu – več ljudi kot kdajkoli prej piše za občinstvo. Če so imeli v preteklosti ta privilegij le redki posamezniki, zaposleni v medijih in določenih panogah, danes za občinstvo ustvarja praktično vsak, posameznik, ki objavlja na Facebooku. To dejstvo močno spreminja način, kako ljudje pišejo in ustvarjajo ter pomeni, da vsi v večji ali manjši meri postajamo bolj medijsko pismeni.

Prav tako se je spremenila tudi oblika ustvarjanja – od daljših besedil, kot so blog zapisi, do kratkih iskric na Twitterju. Besedila so nenadoma polna povezav na druge strani in vsak zapis je na nek način osnova za nadaljnjo komunikacijo. Vse to spreminja razumevanje pismenosti iz klasične sposobnosti ustvarjanja besedil v celo zbirko različnih sposobnosti.

Preko besedila

Toda sodobna pismenost se ne ustavi pri pisani besedi. Čedalje več ljudi je sposobnih svoje misli in ideje komunicirati v drugih oblikah – video posnetkih, slikah, grafiki ali združevanju teh pojavnih oblik. Vse to še razširi nabor znanj, potrebnih za resnično uspešno komuniciranje zgodb in zamisli.

Ob vsem tem se nisem še niti dotaknil tehnološke ali informacijske pismenosti. Z informacijsko pismenostjo mislim zmožnost zbiranja in pregledovanja informacij ter odločanje, kaj je pomembno in relevantno za posameznika in njegova sporočila. S porastom iskalnikov in čedalje večjega števila informacijskih virov postaja informacijska pismenost ključnega pomena za uspešno delovanje.

Vir: Flickr, uporabnik rutty

Tehnološka pismenost je prav tako ključnega pomena. Veliko vsakdanjih izzivov lahko rešimo, če poznamo pravo tehnologijo, namenjeno njihovemu reševanju. Tisti, ki ne morejo ostati na tekočem z najnovejšimi tehnologijami pogosto zamudijo priložnosti, da bi rešili svoje izzive, kar neposredno vpliva na njihov uspeh – morda v poslovnem ali zasebnem življenju. Še pomembnejša pa bo tehnološka pismenost za ustvarjalce vsebin. Čedalje težje bo ustvarjati privlačne besedila, če avtorji vsaj do neke mere ne bodo poznali tehnologije in je ne bodo znali prilagoditi svojim zgodbam. Na nek način verjamem, da bodo novinarji prihodnosti tudi neke vrste razvijalci, saj bodo lahko le z resničnim zlivanjem tehnologije in vsebin na privlačen način komunicirali svoja sporočila. In enako bo veljalo tudi za podjetja, organizacije in seveda posameznike.

Po drugi strani pa tehnološka pismenost predstavlja veliko težavo za čedalje večje število ljudi, ki vedno težje sledi razvoju tehnologije in novim orodjem. Osebne izkušnje mi kažejo, da ljudje preprosto ne vedo, kako lahko tehnologije izkoristijo za reševanje težav, s katerimi se srečajo pri svojem delu. Ta tehnološki razkorak bo po mojem mnenju močno vplival na dinamiko razvoja in bojim se, da bo čedalje več ljudi zaostalo za tehnološkim razvojem, kar lahko poveča razlike med ljudmi.

Pripovedovanje zgodb

Vir: Flickr, Uporabnik: Atilla1000 (come back soon!)

Toda pismenost mora služiti zgodbi – koherentni, logični in dosledni pripovedi, ki odraža pogled in razmišljanja posameznikov. Brez tega je tudi najbolje ustvarjena vsebina le še ena kaplja v poplavi dnevnih vsebin, ki dnevno derejo preko internetnih cevi. Ravno v koherentni zgodbi osebno vidim odgovor na izredno priljubljenost dnevne oddaje Svet na Kanalu A. Njihova zgodba je preprosta – dati ljudem občutek, da jih želijo vsi okoli njih na tak ali drugačen način nategniti. Ljudje se na to zgodbo odzivajo, saj se odlično sklada z njihovim osebnim pogledom na svet in dobijo občutek, da Kanal A skrbi za njih. RTV Slovenija namesto pravega odgovora ponudi enako staro zgodbo zbirke “najpomembnejših” domačih, nato tujih in nato lokalnih novic. Vse je uravnoteženo in brez najmanjšega vpliva na čustva ljudi. In odgovor na Kanal A in podobne zadeve ne more biti nevtralno poročanje, več novic ali bolj ažurne novice, ampak alternativna zgodba, ki pritegne ljudi. Seveda ne vseh ljudi in morda ne tolikšnega števila ljudi, vendar ljudi, ki čutijo enako zgodbo.

In to ne drži le za medije, temveč za vse, ki želimo tako ali drugače nekaj povedati. Vedno se moramo vprašati, ali naše vsebine sodijo v enotno zgodbo, v večjo in obsežnejšo pripoved, ki odraža naš pogled na svet. V nasprotnem primeru preprosto pristanemo na manj kakovosti in več nepovezanih faktoidov, ki so sicer morda kul na prvi pogled, vendar ne povedo ničesar.

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Brezplačno != brez vrednosti

Posted on 01/18/2010 by Matija

Ker mi zapis o avtorskih pravicah nikakor ne gre od rok, bom naslovil drugo vprašanje, ki se je zastavilo v mojih debatah glede avtorskih pravic. Vsem, ki zagovarjamo spodbujanje prosto izmenjavo informacij, se slej ko prej zgodi, da naletimo na ugovor, da želimo vse, kar je na spletu, narediti brezplačno. Pri tem pogosto citirajo slavni izrek “Informacije si želijo biti svobodne” in še pogosteje pozabijo citirati drugi del, ki se glasi “informacije si obenem želijo biti drage. Ta konflikt ne bo izginil.”

Vir: Flickr, uporabnik Mr. Wright

Težava je v tem, da si (vsaj jaz) ne želimo, da bi bile informacije brezplačne. Toda obenem je potrebno upoštevati nekaj trendov, ki znižujejo ceno informacij. S pojavom interneta tradicionalni kanali distribucije postajajo neučinkoviti – plastični diski, zvitki papirja so dražji, manj učinkoviti in uporabniku bolj neprijazni kot digitalna distribucija. Z znižanjem stroškov distribucije se je obenem znižal tudi prag vstopa med ponudnike vsebin. Če si v preteklosti za objavo potreboval tiskarno in distribucijo ali tovarno za tiskanje CD-jev, je internet ta del konkurenčnosti v celoti zravnal.

Posledica je porast količine ustvarjenih vsebin, od katerih so bile številne na voljo brezplačno. Če so želeli obstoječi ponudniki vsebin ostati konkurenčni so morali tudi sami ponuditi vsebine brezplačno. Brezplačen dostop do vsebin je obenem pomenil dodatno prednost – preprosteje jih je najti, dostopnejše so večjemu številu ljudi in uporabniki si jih lažje priporočajo med seboj. Prav tako je digitalna distribucija v primerjavi z večino kanalov bistveno cenejša in v določenih primerih za ustvarjalca celo brezplačna (video na YouTube).

Cena in vrednost

Izjava “Information wants to be free” torej več pove o tem, da si informacije želijo čim bolj svobodne distribucije, kot o ceni. Ta preprostost distribucije je posledično znižala ceno informacij, ki so v velikem številu primerov približale nič. Toda to ne pomeni, da nimajo vrednosti. Težava je v tem, da ljudje ceno in vrednost prepogosto uporabljamo kot medsebojno izmenljivi besedi, čeprav v resnici nista. Cena je lastnost izdelka, informacije ali storitve, ki se določa tam, kjer se srečata povpraševanje in ponudba. Vrednost, po drugi strani, določa povpraševanje.

Vzemimo primer iz resničnega življenja – iPod. Cena iPoda na nikakršen način ne odraža skupne cene delov, ki ga sestavljajo. Tako drag je, ker so kupci prepričani, da jim izdelek nudi uporabniško izkušnjo, statusni simbol ali kaj drugega, in so za to pripravljeni plačati. Če bi torej iPod ali iPhone izgubil svoj status v očeh kupcev, posledično ne bi bili zanj plačati toliko. V nobenem pogledu cena ni privzeta lastnost izdelka in ravno “premium” blagovne znamke to dokazujejo že dolgo.

Pri informacijah ali vsebinah veljajo enake zakonitosti. Če bi obstajala le ena spletna stran z novicami, uporabniki ne bi imeli izbire in bi za vsebine plačevali. Če obstajata dve, od katerih ena računa za dostop, druga pa predvideva, da bo z zastonj vsebinami pritegnila dovolj uporabnikov za preživetje z oglasi, je jasno, da bo večina uporabnikov prešla na zastonjsko stran, čeprav nudi manj kakovostne vsebine. Verjetno je namreč, da so pripravljeni sprejeti kompromis glede kakovosti, če s tem prihranijo, še posebej, če menijo, da kakovost prve publikacije ne ustvarja dovolj vrednosti.

Nevarno brezplačno

“Toda brezplačno vendar uničuje ponudnike vsebin in dolgoročno pomeni smrt za ustvarjalnost,” gre razširjen argument. Gre za vprašljiv argument. Kot prvo, nobenega jasnega dokaza o propadu ustvarjalnih panog še ni na mizi. Še več – raziskava britanske agencije PRS je pokazala, da koncerti v živo in druge dejavnosti več kot pokrijejo izgubo v padcu prodaje plastičnih diskov. Moby, recimo, je ugotovil, da je njegova najbolj prodajana skladba na iTunes ravno tista, ki jo je dal kot brezplačno na voljo na svoji spletni strani.

Vir: Flickr, uporabnik TheAlieness GiselaGiardino²³

Filmska industrija je ravnokar zabeležila eno najboljših let – tako po prihodkih kot po številu izdanih filmov. Prav tako brezplačno nikoli ni nikogar motilo na področju televizije. Nikdar ne slišim nikogar, ki bi tarnal, da brezplačna televizija razvrednoti ustvarjalnost in zavira ustvarjalnost. Radio? Brezplačen. Veliko stvari v življenju je brezplačnih, vendar to še ne pomeni, da nimajo vrednosti.

In ne nazadnje, se zame debata o brezplačnosti in zaviranju ustvarjalnosti skoraj v celoti zlomi ob pogledu na vse ljudi, ki ustvarjajo svoje vsebine brez kakršnekoli denarne nagrade. Blogi in vse ostale družabne zadeve niso ustavile ustvarjalnosti, temveč so ji odprle vrata. Seveda to pomeni več manj kakovostnih vsebin, po drugi strani pa tudi posredniki založniki ne zagotavljajo vedno kakovosti. Toda ljudje ustvarjajo več kot kdajkoli prej in to je tisto, kar je resnično pomembno.

Brezplačno ni poslovni model

Pri tem pa bi popravil še eno napačno predstavo – željo po brezplačnosti. Brezplačno že po sami logiki ne more predstavljati poslovnega modela in tega ne zagovarjam. Vsi ponudniki vsebin bodo torej morali poiskati stvari, ki so redke (scarce). Lep primer so živi nastopi v primeru glasbene industrije. Izredno dober primer je tudi 3D Avatar, kjer lahko kino ponudi izkušnjo, ki je večina ljudi doma ne more izkusiti.

Vendar pa gre ob tem opozoriti še na nekaj. V preteklosti je bila redkost, od katere so živeli ponudniki vsebin, ravno distribucija. Z izginotjem monopola nad distribucijo, ki sem ga opisal na začetku, je torej v veliki meri izginil pomemben temelj njihovega poslovnega modela. To pa se lepo naveže ravno na moj zapis pred časom, ko sem se razpisal o tem, da se za medije (in tudi številne druge ponudnike vsebin) enoten poslovni model zlepa ne bo pojavil.

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.