Zgodovinski Jemen

Jemen je poseljen od praktično vedno in na območju se je oblikovalo več kraljestev, ki sodijo med najstarejša na svetu. Kljub temu, da gre za izredno suho območje (Jemen nima stalnih površinskih voda), je podnebje v bistvu primerno, saj je zemlja rodovitna, deževne dobe pa poskrbijo za vodo. Še posebej znan je bil Jemen v času Rimljanov, ko se ga je prijelo ime Arabia Felix (srečna Arabija), saj je tam nastalo Sabejsko kraljestvo, ki je nadzorovalo izredno dobičkonosno trgovino  s kadilom in miro. Mimogrede – iz Jemna naj bi prihajala tudi kraljica iz Sabe, torej tista, ki je v Bibliji očarala Salomona.

Na območju se je izmenjalo več kraljestev, po letu 631 pa so prišli pod islamsko oblast, kjer so obstajali pod različnimi kalifati in imami, dokler si nista področja razdelili Anglija in Osmansko cesarstvo. Po prvi svetovni vojni je severni del države po umiku Osmanov postal samostojen ter leta 1962 zdrsnil v osemletno državljansko vojno. Leta 1990 sta se Južni in Severni Jemen združila, vendar so razlike povzročile državljansko vojno leta 1994.

V Jemnu je njegova bogata zgodovina še danes močno vidna. Že ob prihodu vas pozdravi glavno mesto Sanaa, ki je na seznamu zaščitenih spomenikov organizacije UNESCO. Izkušnja je dobesedno iz drugega sveta – večnadstropne opečnate hiše so okoli oken okrašene z mavcem, okna pa imajo barvna stekla. Celotni stari del mesta je videti bolj kot nekaj, kar je nekdo narisal, kot nekaj, kar je bilo dejansko zgrajeno.

Pogled na Sano z višine

Sanaa je od nekdaj veljala za izredno lepo mesto in tudi danes ne razočara. Prelepo arhitekturo dopolnjuje živahno dogajanje na ulicah, kjer ozke uličice pomenijo, da se orjaški štirikolesniki drgnejo ob stene, ne da bi ob tem kdo zmignil z rameni. Otroci turiste spremljajo z očmi z oken v višini in pozorno spremljajo vsak korak. Prav tako si lahko ogledaš pisarje, ki ljudem pripravljajo različne dokumente, saj je velik odstotek prebivalstva nepismenega. Večina stavb v mestu je sicer iz 14. stoletja in številne propadajo, vendar ravno zaščita UNESCO pomeni, da se pri obnovi uporabljajo originalni materiali in tehnike, kar mesto ohranja avtentično.

Prodajalec na tržnici

Toda prava zabava v večini arabskih mest se začne, ko vstopiš na tržnico. Kot vsako pravo arabsko mesto, ima tudi Saana svoj souk, kar je strokovno ime za tržnico v muslimanskih ali arabskih mestih. Običajno gre za najbolj živahen del mesta, kjer lahko kupiš praktično karkoli, tržnica pa je razdeljena na posamezne dele, specializirane za različne dobrine, kot so začimbe, obleke, knjige, … In seveda, cene niso določene, ampak se glede njih pogaja, pogajanja pa običajno vključujejo še kakšen čaj, pogovor o športu in še kaj drugega.

Pobeg iz Saane

Saana pa ni edina turistična zanimivost Jemna. Daleč na drugi strani države v izsušenih rečnih dolinah (vadijih) regije Hadramaut čaka drugi kulturni spomenik, ki je prav tako zaščiten s strani organizacije UNESCO – mesto Shibam.

Puščavski Manhattan

Mesto nosi naziv “puščavski Manhattan” in naziv ni neupravičen. V celoti zgrajeno mesto iz blata vsebuje približno 500 stavb, ki so visoke med 7 in 11 nadstropji. Stavbe so sicer originalno iz 16. stoletja, vendar se seveda stalno obnavljajo. Belo pobarvani vrhovi stavb so apnen premaz, ki ščiti hiše pred dežjem.

V mestu ni hotelov, le nekaj majhnih trgovinic, kjer prodajajo lesene ključavnice, ki dejansko delujejo. Pravijo, da prebivalci v mestu natančno vedo, kakšen zvok imajo njihova vrata in vrata njihovih sosedov. Seveda zato, da ne hodijo odpirat vrat iz 11. nadstropja, v resnici pa obiskovalec trka pri sosedu.

Vasice v vadijih

Nasploh je vzhod poln skoraj kičastih prizorov rečnih dolin, na robovih katerih se ob pečinah stiskajo vasice iz blatnih opek, pobarvane v najrazličnejših barvah. V samih dolinah rastejo datljeve palme in druge poljščine in na splošno je močno opazen kontrast med zelenjem v dolinah in drugače puščavsko okolico. Mimogrede, slika vasice v vadiju je kot ustvarjen za tilt-shifting.

So pa te vasice znane še po nečem drugem. Iz ene izmed njih (ki smo jo tudi obiskali) je prišel oče slavnega Osame bin Ladna. zaradi tega ogromno časopisnih zapisov o Jemnu spremlja stavek “dom prednikov Osame bin Ladna”.

UNESCO tu, UNESCO tam

Skupno ima Jemen tri zaščitene spomenike. Sano in Shibam sem že omenil, ostane pa še Zabid, ki je daleč najslabše ohranjen.

Ena najstarejših mošej

Izkopavanja in obnove v tem mestu, zgrajenem iz zelo specifičnih potek sicer potekajo, vendar prepočasi in mesto počasi izginja pred grožnjami urbane betonske širitve. Glavni znamenitosti sta velika mošeja, ki sodi med najstarejše na svetu, saj je bila postavljena še za čas življenja Mohameda, ter univerza. Jemen ima pravzaprav tri zelo stare mošeje – poleg zabidske še v Taizu in Sani, vendar ne vedo, katera je v resnici najstarejša.

Za vse, ki jim je odbita jemenska arhitektura všeč, se prava poslastica skriva le 15 kilometrov izven Sane. Gre za Imamov dvorec, spektakularno sezidan na vrhu velikanske skale. Prizor je ikoničen in se je znašel tudi na jemenskem denarju. Danes je to muzej, ki pritegne veliko število obiskovalcev, tudi šolarjev in vikend turistov iz Jemna.

Imamov dvorec v Wadi Dharu

Ne le arhitektura

Jemen je turistično precej nerazvit, kar se pozna tudi v odnosu lokalnih prebivalcev do turistov. Praktično nikjer ne naletiš na sitne prodajalce, ki smo jih vajeni iz Maroka ali drugih priljubljenih turističnih destiancij. Večina ljudi je zelo vljudnih in strašno prijaznih. Beračenja ali nategovanja praktično ne srečaš, razen v gorskih vasicah, ki so izredno priljubljene za trekanje in kjer se ti ob prihodu takoj nalepi par otrok, ki govorijo tekočo angleščino. Številni med njimi govorijo tudi do pet jezikov, njihov cilj pa je preprost – najprej ti v celoti in zelo podrobno razložijo zgodovino vasice in pokažejo znamenitosti, nato pa moraš obiskati njihovo trgovino.

Če že pišem o Jemnu, ne morem mimo ghata, blage droge, v kateri uživa večina prebivalcev (moških in žensk). Stvar se začne odvijati zgodaj popoldne po kosilu, ko se Jemen ustavi, ljudje se posedejo in pričnejo z žvečenjem listov ghata. Počasi ga nabirajo pod licem in do poznega popoldneva se nabere orjaška bunka, ki jim daje rahlo komičen videz. Kako pomembno je uživanje ghata jasno priča, da imajo številne hiše v Sani posebno sobo, ki je namenjena ravno popoldanskemu posedanju. Nenapisano pravilo je namreč, da moraš imeti med žvečenjem dober razgled.

Bin Ladnov sorodnik

Na levi si lahko ogledate žvečilca ghata in njegovo bunko. Gospod ima zanimivo zgodbo – je namreč neke sorte sorodnik Osame bin Ladna, katerega oče prihaja ravno iz Jemna. Gre za dejstvo, ki je zapisano v praktično vsakem članku o tej državi. No, človek na sliki prihaja iz vasice, iz katere so prihajale ženske, s katerimi so se poročali bin Ladni. Med drugim je tudi njegova teta poročena z enim od bin Ladnov. Obiskali smo sicer tudi vasico, v kateri se nahaja hiša Osaminega očeta, ki je bila nekaj časa šola, kolikor vem pa je danes več ali manj neizkoriščena.

Sicer pa je Jemen na splošno zelo tradicionalna država, še posebej če jo primerjamo s Turčijo, Egiptom ali Marokom. Steber države predstavljajo plemenske vezi in večina odnosov poteka ravno na tej ravni. Ženske, še posebej izven večjih mest, so zakrite, čeprav to seveda ni zahtevano. Turistom, recimo, se ni potrebno zakrivati.

Plesalci v tradicionalni noši

Lep primer tradicionalizma so bodala jambiyje. Gre za nože, s širokim in ukrivljenim rezilom, ki jih veliko ljudi še vedno stalno nosi okoli pasu. Zanimivo je, da najpomembnejši del ni rezilo, temveč ročaj. Jambiyje lahko kupiš zelo poceni, vendar najdražje dosežejo cene do milijona dolarjev, namenjeni pa so vodjam posameznih plemen in seveda predsedniku države. Uporablja se predvsem pri tradicionalnih plesih, saj je njegova uporaba močno regulirana – pravijo namreč, da če ga izvlečeš v jezi, moraš preliti kri. So pa jambiyje precej razširjen prizor tudi na ulicah glavnega mesta in očitno še zlepa ne bodo izginili v domeno narodnih noš.

Jemen v težavah

Kljub vsem svojim lepotam pa je Jemen v resnih težavah. Kot prvo – država je obupno revna in je najrevnejša arabska država. Nerazvita industrija in odvisnost na zelo majhne zaloge nafte, ki jih bo zmanjkalo do leta 2017, pomenijo veliko nevarnost za gospodarstvo. Druga velika težava je pomanjkanje vode in mednarodne organizacije ocenjujejo, da bo Jemen po vsej verjetnosti prva država na svetu, ki ji bo dobesedno zmanjkalo vode.

Nič dobrega k temu ne prispeva niti zgoraj omenjeni ghat. Zaradi priljubljenosti droge se večina kmetovalcev ukvarja ravno s pridelavo droge in že tako majhne zaloge vode izkoriščajo ravno za namakanje nasadov grma, na katerem rastejo lističi, ki jih žvečijo.

Koze se pasejo v smeteh

Prav tako je precej neugodna tudi varnostna situacija v državi. Sever države je že več let v stanju vojne nizke intenzitete, saj državna vojska napada šiitska plemena Al Houthi, ki želijo več avtonomije. Prav tako je tudi jug države v zadnjem letu začel zahtevati odcepitev, kar še dodatno slabi centralno vlado v Sani. Te težave in nezmožnost vzpostavitve nadzora nad celotnim območjem pomenijo, da je država plodno okolje za terorizem, predvsem predstavnike Al Qaide, ki se sem umikajo iz Saudske Arabije ter Afganistana.

Tudi ob mojem obisku sem se vsaj nekoliko srečal s posledicami tega stanja. Na primer, nismo smeli obiskati jeza v Maribu, ki sodi med največje jemenske znamenitosti. Prav tako so nas na vzhodu države stalno spremljali policisti ali vojaki, ki naj bi zagotavljali varnost obiskovalcev. Kljub temu pa nisem nikdar imel občutka ogroženosti ali nevarnosti, saj so ljudje, kot sem omenil zgoraj, izredno prijazni in gostoljubni. Je pa res tudi, da je Jemen izredno znan po ugrabitvah turistov, ki so jih razna plemena ugrabljala predvsem za pogajanja o izgradnji infrastrukture ali druge ugodnosti. Šele v zadnjih letih je s porastom terorizma prišlo tudi do smrtnih žrtev.

Kakorkoli že – želel sem samo na kratko predstaviti državo, o kateri se zadnje čase veliko govori, a bolj malo ve. Še malo reklame – v Jemen sem potoval z Agencijo Oskar, ki jo lahko samo pohvalim. Če razmišljate, da bi se tja odpravili, vsekakor priporočam potovanje z agencijo, saj se tako izogneš številnim zoprnim zadevam, kot so pridobivanje dovoljenj za obiske različnih regij in podobno. Če pa razmišljate, da bi se odpravili v lastni režiji, se lahko obrnete na agencijo Eternal Yemen, ki jo vodi Slovenka, ki živi v Jemnu in o njej lahko povem samo dobre stvari.

Čisto na dnu zapisa sledi še nekaj fotografij iz Jemna.

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

Potep po Siriji