Ko prvič prižgeš Applov računalnik te čaka že kar lep kup vnaprej nameščenih aplikacij. Poskusil sem jih kar najbolje preizkusiti, toda žal je tako, da če prehoda ne opraviš v celoti preprosto ne moreš doživeti izkušnje, ki jo s seboj prinaša dolgoletno delo na eni platformi.
Apple Mail
Elektronska pošta je verjetno najpomembnejši del izkušnje za računalnikom, takoj za spletom. Apple Mail svoje delo opravi solidno, čeprav odkrito povedano, ne vidim strašne prednosti pred drugimi odjemalci. Deluje kot odjemalec za več računov, sam vmesnik in izkušnja pa sta enaka kot smo jih vajeni pri odjemalcih iz zadnjih 15 let.
Žal sem ga nehal uporabljati skoraj takoj, kajti pri odgovorjanju na sporočila mi je začel v Gmailu dodajati nekakšne dodatne oznake, ki se preprosto ne skladajo z mojimi v spletnem vmesniku. Druga zamera je bil skrajno nelogičen filter neželene pošte. Za nezaželene je označil sporočila, ki so bila že na prvi pogled popolnoma legitimna, za večino komercialne pošte (na katero sem sicer naročen) pa ni imel nikakršnih težav. V povezavi s tem je moteče tudi to, da privzeto naloži slike v vseh sporočilih, za katera ne meni, da so nezaželena. Nalaganje slik spemerji namreč uporabljajo kot signal, da je račun aktiven, in večina odjemalcev že nekaj časa privzeto ne nalaga nobenih slik v sporočilih.
Za domače uporabnike je sicer popolnoma sprejemljiv. Nastavitev računov se je izkazala za dovolj preprosto, vključene pa so tudi osnovne možnosti za upravljanje nalog in zapiskov. Prav tako ne nudi možnosti za združevanje sporočil v pogovore, kar je zame ključnega pomena. Gmail ima to rešeno genialno, čeprav se zavedam, da veliko uporabnikov niti ne želi te možnosti. Ti pa aplikacija z barvo označi med seboj povezana sporočila, kar je dokaj sprejemljivo.
Safari
S Safarijem nisem preživel veliko časa. Ravno dovolj, da sem preizkusil možnost Reader, ki ti prikaže le članek in združi več strani v eno samo dolgo besedilo. Simpatična možnost, ki pa se jo da dobiti tudi na drugih brskalnikih. Za Safari se mi zdi, da po ničemer ne izstopa od konkurenčnih brskalnikov, zaradi česar je nekakšen pastorek celotne scene. Šele pred kratkim je dobil mehanizem za razvoj razširitev, s čimer šele sedaj dohaja Firefox in Chrome, ki imata to že dlje časa.
Odkrito povedano mi je bistveno lažje preprosto namestiti Google Chrome in z obstoječega računalnika prenesti zaznamke in ostalo šaro, ki jo potrebujem, da začnem z delom takoj. Poleg tega ima Chrome nekaj razširitev, ki so preprosto preveč dobre, da bi se jim odpovedal.
iCal
iCal je koledar in svojemu namenu služi dobro. Možno ga je povezati s spletnimi koledarji, kar je lepa možnost. Prav tako nudi možnost dodajanja opravil, ki se sinhronizirajo nazaj v odjemalec za pošto. Kaj dosti več o njem ni za povedati.
iPhoto
iPhoto je hecna aplikacija. Na nek način mi je izredno všeč, po drugi strani pa me je nekaj nelogičnosti popolnoma vrglo iz tira. Recimo, možnost objave fotografije na Flickr ali Facebook neposredno iz aplikacije je izredno kul. Googlova Picasa ti seveda ne omogoča nalaganja fotografij neposredno na Yahoojeve strežnike. Toda v iPhoto lahko na Flickr fotografijo naložiš samo v pogledu galerije. Ko fotografijo odpreš, malo urediš in zadovoljen z rezultatom želiš stvar naložiti na Flickr, gumb ne deluje.
Pri nalaganju na Flickr me je zmotilo tudi to, da fotografijo naloži v skupino, ki nosi enako ime, kot si ga dal sam ob nalaganju fotografij v iPhoto. Vsakič znova ustvari novo skupino, ki nosi enako ime. Torej imam sedaj na Flickru tri skupine z imenom Hehe, v vsaki pa se nahaja ena fotografija.
Drugače pa iPhoto dela vse, kar od aplikacije za osnovno urejanje in pregledovanje fotografij pričakuješ. Osnovno uravnavanje barv, svetlobe, gumb za hitro samodejno popravilo in različne učinke. Če bi prešel na Mac OS X za stalno verjetno ne bi nameščal druge programske opreme za upravljanje s fotografijami.
iTunes
iTunes je iTunes. Lahko ti je všeč in lahko ga sovražiš, jaz pa trdno sodim v drugo skupino. Prenapihnjena aplikacija, ki s porastom iPodov, iPadov in iPhoneov počne bistveno preveč stvari, da bi bila res udobna za uporabo. Včasih si želiš samo poslušati glasbo in iTunes je zame preprosto prenapihnjen. Dejstvo je sicer, da na Macih očitno deluje bolje kot v sistemu Windows. Toda iTunes smo verjetno vsi že preizkusili in če vam je všeč, potem jo uporabljajte.
iChat
Program za takojšnje sporočanje. Žal ima podporo samo za MobileMe, AIM, mac.com ter Jabber in Google Talk. Manjka vsaj podpora za Windows Live Messenger, ki je verjetno še vedno najbolj razširjen protokol v Sloveniji. Drugače se mi zdi aplikacija odločno preveč kičasta z oblački in drugimi vizualnimi učinki. Nisem sice uspel preveriti možnosti, kot sta skupna raba namizij in video klepet, ker vsaj drugi uporabniki Macov, ki jih imam na storitvah spletnega klepeta, uporabljajo Adium.
iWeb
Ustvarjanje spletnih strani, ki je videti, kot da je prišlo iz devetdesetih. Vsaj vključene predloge so izrazito kičaste. Na nek način sicer razumem, da je aplikacija na voljo, saj omogoča preprosto ustvarjanje strani in nalaganje na MobileMe ali celo FTP, vendar se mi odkrito zdi, da so tovrstni urejevalniki spletnih strani izgubili bitko s sistemi za upravljanje vsebin in bloganje, kot so Blogger, WordPress ali Tumblr.
Stickies
Stickies so samolepilni papirji za pisanje opomb in idej. Evernote žal ponuja toliko več možnosti, ki vključuje sinhronizacijo na kup platform, da preprosto Stickies niso nikdar prišli do izraza.
Končno mnenje
Vključene aplikacije spodobno opravljajo svoje delo in kljub pritožbam lahko razumem, da je lepo prižgati računalnik in začeti z delom, ne da bi moral nameščati veliko specifičnih aplikacij za posamezne naloge. Tu gre zamera pri “navadnih” osebnih računalnikov predvsem na proizvajalce in trgovce. Namesto, da bi nova mašina s sistemom Windows že vključevala nek izbor aplikacij (lahko bi šlo za Windows Live nabor ali pa za mešanico Google in drugih rešitev), ti raje prodajo računalnik s preizkusnimi različicami protivirusnih programov in druge šare, ki je dejansko nikdar ne potrebuješ.
Integracija s spletnimi storitvami je dokaj solidna in relativno hitro imaš vpisane podatke in druge nastavitve, ki jih potrebuješ, da podatke potegneš iz oblaka. Domnevam, da MobileMe odpre še nekaj dodatnih oblačnih možnosti, vendar brez iPhona in najmanjšega namena, da bi plačeval naročnino, to le težko potrdim.
Toda po drugi strani Mac OS X ponuja le malo, česar ne bi bilo mogoče dobiti tudi na operacijskem sistemu Windows. Glavna prednost je torej predvsem vnaprejšnja namestitev in integracija posameznih aplikacij. Uporabniku, ki nima namena brskati po spletu za novimi rešitvami in mu je relativno vseeno, kaj uporablja, nudi večino stvari, ki jih potrebuje na preprost način. In čeprav meni osebno to ni tako pomembno, saj se preveč rad igram z različnimi stvarmi, lahko v celoti razumem, da je to določenemu naboru ljudi izredno pomembno.
Preizkus MacBooka na blogu Hapax Legomena se nadaljuje. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.
Povezani zapisi
Igre na Macu
Upravljanje namizja na Macu
Veliki preizkus prenosnika MacBook Pro
Posterous je zanimiv iz več vidikov. V prvi vrsti nam nudi večino stvari, ki nam jih nudijo druge blogerske platforme – urejevalnik besedila, možnosti nalaganja različnih večpredstavnostnih vsebin in druge. Toda bolj kot na spletni vmesnik se Posterous zanaša na elektronsko pošto. Objavljanje je namreč možno tako, da preprosto pošljemo sporočilo in storitev ga samodejno objavi. Pošljemo lahko besedilo, povezavo, video ali glasbo in storitev samodejno ustvari zapis ter nam pošlje sporočilo, da smo bili nadvse uspešni pri objavljanju.
Skratka, od takrat se je 
