Hapax Legomena

Icon

Zapisi o tehnologiji, medijih in kulturi.

Veliki pregled blogerskih platform – Posterous

Pregled zaključujem s pogledom na storitev Posterous. Če sta WordPress in Blogger tradicionalni blogerski platformi ter Tumblr nekakšno orodje za zbiranje vsebin, je Posterous mešanica bloga in platforme za tako imenovan “lifestreaming”. Gre za koncept, ki naj bi na enem mestu zbiral vse naše interakcije z različnimi storitvami in družabnimi omrežji.

Posterous je zanimiv iz več vidikov. V prvi vrsti nam nudi večino stvari, ki nam jih nudijo druge blogerske platforme – urejevalnik besedila, možnosti nalaganja različnih večpredstavnostnih vsebin in druge. Toda bolj kot na spletni vmesnik se Posterous zanaša na elektronsko pošto. Objavljanje je namreč možno tako, da preprosto pošljemo sporočilo in storitev ga samodejno objavi. Pošljemo lahko besedilo, povezavo, video ali glasbo in storitev samodejno ustvari zapis ter nam pošlje sporočilo, da smo bili nadvse uspešni pri objavljanju.

Še bolj zanimiv pa je Posterous z vidika centralizacije. Integriran je namreč s številnimi storitvami in nam omogoča, da preprosto objavljamo posodobitve tudi na njih. Če želimo določen zapis objaviti tudi na Twitterju, preprosto pošljemo elektronsko sporočilo na naslov twitter@posterous.com. Če želimo isto posodobitev objaviti na Twittru in Facebooku, samo dodamo še eno storitev v formatu twitter+facebook@posterous.com. Možnosti so skoraj neomejene, saj je podprtih storitev ogromno od LinkedIna in Twitterja do Xange in WordPressa.

Posterous lahko tako služi kot blog ali kot za uporabo preprosto osrednje mesto za združevanje vseh dejavnosti vaše spletne osebnosti. Pri tem nudi tudi možnost spremljanja ostalih uporabnikov, podobno kot Twitter ali Tumblr. Seveda vključuje tudi predloge, ki jih lahko preprosto spremenite, če želite. Gre za zanimivo storitev, ki sicer nudi zelo osnoven nabor tradicionalnih blogerskih možnosti, obenem pa preseneča z dodatkom res zanimivih inovacij, kjer izstopa ravno možnost povezovanja različnih storitev. 

Zaključek

Kljub vsem prezgodnjim napovedim o umiranju blogov si upam trditi, da smo še daleč od tega. Trenutno smo nekje v fazi streznitve, v kateri imamo na eni strani uveljavljene ponudnike, ki so prevetrili negotove začetke, ter mlajše, bolj pogumne ponudnike, ki se želijo vzpeti na prestol. Za vsakega, ki bi si danes želel začeti z bloganjem je veliko izbire in storitve se med seboj razlikujejo dovolj, da lahko podprejo tudi najbolj inovativne vsebinske zamisli.

Je pa nekaj očitno – le težko bo uspeti platformam, ki naj bi omogočale vse vsem. Blogger in WordPress (ter deloma Livejournal in Typepad) že pokrivata celoten obseg teh platform. Ob tem se Blogger še bolj posveča nezahtevnim uporabnikom, WordPress pa zahtevnejšim. Tumblr in Posterous poskušata ponuditi manj in drugačne možnosti, ki so namenjene specifičnemu občinstvu.

Pri tem je zanimivo še nekaj – predvsem novejše platforme odpirajo prostor novim pristopom k vsebinam in spodbujajo drugačne pristope k bloganju. Klasičen blog z besedilom in nekaj slikami je dozorel in sedaj se iščejo novi načini, s katerimi želijo ljudje uresničiti svojo ustvarjalnost. Kakorkoli torej pogledam, lahko rečem, da je prihodnost svetla.

Blog Hapax Legomena obstaja se sicer skriva tudi nekje na posterousu, ni pa ravno aktualen. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – Tumblr

Veliki pregled blogerskih platform – Tumblr

O Tumblrju sem prvič pisal 12. marca 2007, kar si štejem kot vizionarski dosežek. :) Skratka, od takrat se je Tumblr razvijal in rasel in sedaj so pomembni. Po najnovejših podatkih imajo 6 milijonov uporabnikov in 1,5 milijarde ogledov strani, s čimer se uvrščajo med 50 najbolj obiskanih strani v ZDA. Zanimivo je, da je samo polovica uporabnikov iz ZDA, kar pomeni, da ima Tumblr ugodno klimo za razvoj močne mednarodne skupnosti.

Tumblrjeva nadzorna plošča

Danes Tumblr opisujem kot nekakšno mešanico Twitterja in Bloggerja. Nudi namreč bolj raznolike možnosti ustvarjanja vsebin kot Twitter, saj lahko objavljate fotografije, video posnetke, citate, besedilo, povezave ali mešanico vsega naštetega. S tega vidika je torej bistveno bližje Bloggerju, saj ne vsiljuje omejitve glede dolžine. Po drugi strani pa nudi osnovne družabne možnosti, kot so sledenje prijateljem ali zanimivim uporabnikom, “rebloganje” in seveda vseprisotni “všeč mi je”.

Preprostost na prvem mestu

Osnovna značilnost Tumblrja je preprosta uporaba. Ob prijavi v sistem vas pozdravi vmesnik, ki od vas zahteva samo eno informacijo – kaj želite objaviti. Nato kliknete na sliko, povezavo ali karkoli že in preprosto naložite sliko ali vpišete povezavo, dodate vrstico ai dve besedila, če vas že srbi, in objavite. Ima pa osnovni vmesnik, oziroma nadzorna plošča še eno nalogo – služi kot zbirno mesto za objave uporabnikov, ki jim sledite. Če ste namreč pri pregledovanju drugih blogov na Tumblrju kliknili “Follow”, se vam nove objave prikazujejo v osnovnem vmesniku – podobno kot pri Twitterju. Skratka, celoten postopek uporabe Tumblrja je res preprost.

Uporabnikom je na voljo tudi lepa izbira predpripravljenih tem, ki so večinoma zelo okusno oblikovane. Uporabnik ima tako hitro občutek zadovoljstva s svojim delom. Seveda je lahko predloge blogov mogoče tudi prilagoditi, za kar pa mora uporabnik že brskati po kodi CSS. Predloge je mogoče tudi kupiti, menim pa, da se za to prav veliko ljudi ne bo odločilo.

Osebno moram priznati, da je končni rezultat bloganja na Tumblrju skoraj brez izjeme fantastičen. Moj blog na Tumblrju mi je vedno, ko ga odprem, zelo všeč, kljub temu, da ga nisem prilagajal niti malo.

Fuck Yeah!

Moj blog na Tumblrju

Sedaj pa še k morda zanimivejši temi. Tumblr se je izkazal kot odlično orodje za agregatorske in tematske bloge. Veliko blogov namreč zbira vsebine z drugih blogov in jih objavlja. Prav tako so zabavni tematski blogi, kot so različni Fuck Yeah blogi. Recimo Fuck Yeah Sharks, Fuck Yeah Advertising in Fuck Yeah Condiments. Obstaja celo spletna storitev, v katero vpišete besedo in preverite, ali obstaja Fuck Yeah blog na to temo. Imenuje se Is It A Fuck Yeah? Po njihovem štetju jih je čez 10,000.

Skratka, Tumblr je zanimiva blogerska platforma, ki je botrovala nastanku nekoliko drugačne kulture bloganja s poudarkom na preprostosti in osredotočenosti na posamezne vsebine. Se mi pa zdi, da so od vseh ogromno naredili za razširitev bloganja na širšo javnost. Glavni razlog za to so preprostost bloganja ter preprostost spremljanja ostalih blogov, ki poteka preko enakega vmesnika.

Še kratek seznam priporočenih blogov, ki jih spremljam.

The Impossible Cool

Catalog Living

Give Me Something to Read

Best of Wikipedia

Datavis

Daily Seinfeld

Blog Hapax Legomena obstaja tudi na Tumblrju, povezava pa se skriva v besedilu zapisa. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

Na področju blogov je WordPress velika gorila. Odprtokodni projekt je prerasel v eno najbolj razširjenih spletnih platform, ki poganja ogromno blogov (202 milijona po zadnjih podatkih).

WordPress se šteje med rešitve za “resne” blogerje. Vešči uporabniki lahko prilagodijo praktično vse na sistemu – od videza do izvorne kode dodatkov in celo sistema. Uporabniki imamo prav tako na voljo nešteto različnih predlog, dodatkov, vključkov in druge šare, s katero lahko iz čistega bloga naredimo pravi balzam za psihedelične duše.

Pred kratkim je WordPress dosegel različico 3.0, kar jasno govori o njegovi zrelosti. Novosti je precej in velika večina jih je usmerjena ravno k prilagodljivosti. Ta poudarek jasno odraža dejansko stanje na trgu, saj čedalje več ljudi WordPress uporablja bolj kot vsestranski sistem za upravljanje vsebin kot pa blogersko platformo.

Novosti vključujejo novo privzeto predlogo, prenovljen upraviteljski vmesnik, združeno kodo večuporabniškega sistema, kar omogoča, da na eni namestitvi gostuje več blogov. Prav tako je več poudarka na urejanju navigacije po straneh ter podpora za različne tipe vsebin. Skratka, WordPress počasi mutira v bistveno bolj kompleksen in prilagodljiv sistem za upravljanje vsebin.

Toda s tem WordPress na nek način svet bloganja zapira širši javnosti. Nič ne rečem, namestitev aplikacije je razmeroma preprosta in še vedno se lahko uporabnik odloči za že gostovano rešitev, kot je WordPress.com ali druge. Toda dejstvo je, da je že osnovni vmesnik izredno napreden. Seveda dovoljuje veliko svobode, toda če so mi izkušnje kaj pokazale, je to, da ljudje ne želijo vedno zmogljivosti in prilagodljivosti.

WordPress bo seveda rastel naprej. Če že kaj, mu te mutacije odpirajo nova vrata na nova področja in torej drugačno prihodnost. Še vedno ostaja daleč najboljša izbira za vse, ki si želijo zmogljive in vsestranske blogerske platforme. Tu zaenkrat nima resne konkurence.

Še pregled novosti v WordPressu 3.0

Blog Hapax Legomena se je začetek tega leta preselil z Bloggerja na WordPress. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Zadnje čase pogosto slišim komentarje, ki govorijo o smrti blogov. Ta zastareli izum naj bi nadomestila Twitter in Facebook s svojo hitrostjo in neposrednostjo. Seveda je to logična posledica naše fascinacije s tehnologijo – nove inovacije vedno želimo videti kot “ubijalce” starejših. Toda po drugi strani pa lahko pogosto pri tem napačno razumemo, kaj se dejansko dogaja in zakaj.

Najprej bi rad naslovil zgornje vprašanje. Osebno mislim, da Twitter in Facebook ne bosta nadomestila tradicionalnih blogov iz preprostega razloga – gre namreč za komunikacijski orodji, ki se sicer lahko uporabljata za ustvarjanje vsebine, vendar sta pri tem izjemno neučinkovita v primerjavi z blogi. Blogi, po drugi strani, so orodje za ustvarjanje vsebine in tako manj primerni za komunikacijo. Stanje vidim torej bolj kot dopolnjujoče se storitve kot tehnologije, ki bi se med seboj izpodrivale. Komunikacija vedno potrebuje neko vsebino in za vsebino so primernejši blogi, ki lahko sprožijo komunikacijo prek drugih kanalov.

Toda obenem to pomeni, da se spreminjajo tudi blogi. Današnja podoba blogov in platform je bistveno drugačna od tiste, ki smo jo imeli, ko sem začel blogati pred štirimi leti. Blogi so po eni strani postali bolj profesionalni in v določenih segmentih začeli neposredno konkurirati medijem, čeprav tega v Sloveniji morda niti ne opazimo. Po drugi strani so določene platforme prepisale kar nekaj poglavij od družabnih medijev, ki so v enakem obdobju doživeli izjemno rast.

Na kratko bom predstavil štiri platforme, ki kažejo največ življenja in so tako ali drugače najpomembnejše: Blogger, WordPress, Tumblr in Posterous. Začel bom kar z Bloggerjem, platformo, od katere sem se poslovil lani konec leta in nato nadaljeval z WordPressom, trenutno platformo.

Blogger – starosta gostovanih blogerskih platform

Blogger je med največjimi ponudniki gostovanih blogov. Googlova storitev nikdar ni nudila največ možnosti ali res izrednih možnosti, toda dejstvo je, da nudi dovolj preproste možnosti, da dejansko omogoča vsakomur, da vzpostavi in na hitro oblikuje svoj blog.

V zadnjih šestih mesecih so dodali kar nekaj novosti, s katerimi so naslovili nekatere izmed najbolj perečih pomanjkljivosti. Med njimi so možnost dodajanja samostojnih strani, urejanje teme bloga z vizualnimi orodji ter statistiko. Dodajanje samostojnih strani je tako ali tako higienski minimum, zanimivejši pa sta drugi dve novi možnosti.

Urejevalnik predloge bloga je izredno zmogljiv in omogoča podrobno spreminjanje tudi najmanjših lastnosti bloga – od pisave v naslovu do širine zapisov in postavitve elementov strani. Priznati moram, da sem ob tem, ko sem prvič videl urejevalnik, skoraj obžaloval menjavo platforme. Iz urejevalnika bi se lahko veliko naučile ostale platforme, saj je izredna zmogljivost skrita v preprostem vmesniku, ki tudi uporabnikom, ki si niso ravno blizu s tehnologijo omogoča, da ustvarijo privlačne bloge po svoji želji.

Zanimiva nova lastnost Bloggerja pa je statistika. Vmesnik je podoben tistemu v Google Analytics, seveda pa ima manj možnosti. Na hitro lahko pregledate najbolj priljubljene strani, število obiskovalcev, število naloženih strani ter vire prometa. Zopet gre za možnost, ki je več kot očitno namenjena posameznikom, ki bi lahko cenili to možnost, nimajo pa znanja ali volje, da bi na svoj blog ročno namestili Google Analytics.

Blogger tako po mojem mnenju ostaja vodilna splošna blogerska platforma za splošno rabo. Namenjena je manj zahtevnim uporabnikom in jim nudi tisto, kar potrebujejo, obenem pa je še vedno mogoče pokukati pod pokrov motorja in nastaviti določene stvari. V osnovnem paketu je vključenih dovolj stvari, da osebni spletni dnevniki in tudi  bolj ambiciozni projekti, lahko brez težav živijo uspešno in dolgo življenje. Preprostost uporabe dopolnjujejo najrazličnejše dodatne možnosti, ki jih je mogoče dodati s pomočjo dodatkov in razširitev.

Blog Hapax Legomena se je začetek tega leta preselil z Bloggerja na WordPress. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Pregled nekaterih aplikacij za Mac OS X

Ko prvič prižgeš Applov računalnik te čaka že kar lep kup vnaprej nameščenih aplikacij. Poskusil sem jih kar najbolje preizkusiti, toda žal je tako, da če prehoda ne opraviš v celoti preprosto ne moreš doživeti izkušnje, ki jo s seboj prinaša dolgoletno delo na eni platformi.

Apple Mail

Elektronska pošta je verjetno najpomembnejši del izkušnje za računalnikom, takoj za spletom. Apple Mail svoje delo opravi solidno, čeprav odkrito povedano, ne vidim strašne prednosti pred drugimi odjemalci. Deluje kot odjemalec za več računov, sam vmesnik in izkušnja pa sta enaka kot smo jih vajeni pri odjemalcih iz zadnjih 15 let.

Žal sem ga nehal uporabljati skoraj takoj, kajti pri odgovorjanju na sporočila mi je začel v Gmailu dodajati nekakšne dodatne oznake, ki se preprosto ne skladajo z mojimi v spletnem vmesniku. Druga zamera je bil skrajno nelogičen filter neželene pošte. Za nezaželene je označil sporočila, ki so bila že na prvi pogled popolnoma legitimna, za večino komercialne pošte (na katero sem sicer naročen) pa ni imel nikakršnih težav. V povezavi s tem je moteče tudi to, da privzeto naloži slike v vseh sporočilih, za katera ne meni, da so nezaželena. Nalaganje slik spemerji namreč uporabljajo kot signal, da je račun aktiven, in večina odjemalcev že nekaj časa privzeto ne nalaga nobenih slik v sporočilih.

Za domače uporabnike je sicer popolnoma sprejemljiv. Nastavitev računov se je izkazala za dovolj preprosto, vključene pa so tudi osnovne možnosti za upravljanje nalog in zapiskov. Prav tako ne nudi možnosti za združevanje sporočil v pogovore, kar je zame ključnega pomena. Gmail ima to rešeno genialno, čeprav se zavedam, da veliko uporabnikov niti ne želi te možnosti. Ti pa aplikacija z barvo označi med seboj povezana sporočila, kar je dokaj sprejemljivo.

Safari

S Safarijem nisem preživel veliko časa. Ravno dovolj, da sem preizkusil možnost Reader, ki ti prikaže le članek in združi več strani v eno samo dolgo besedilo. Simpatična možnost, ki pa se jo da dobiti tudi na drugih brskalnikih. Za Safari se mi zdi, da po ničemer ne izstopa od konkurenčnih brskalnikov, zaradi česar je nekakšen pastorek celotne scene. Šele pred kratkim je dobil mehanizem za razvoj razširitev, s čimer šele sedaj dohaja Firefox in Chrome, ki imata to že dlje časa.

Odkrito povedano mi je bistveno lažje preprosto namestiti Google Chrome in z obstoječega računalnika prenesti zaznamke in ostalo šaro, ki jo potrebujem, da začnem z delom takoj. Poleg tega ima Chrome nekaj razširitev, ki so preprosto preveč dobre, da bi se jim odpovedal.

iCal

iCal je koledar in svojemu namenu služi dobro. Možno ga je povezati s spletnimi koledarji, kar je lepa možnost. Prav tako nudi možnost dodajanja opravil, ki se sinhronizirajo nazaj v odjemalec za pošto. Kaj dosti več o njem ni za povedati.

iPhoto

iPhoto je hecna aplikacija. Na nek način mi je izredno všeč, po drugi strani pa me je nekaj nelogičnosti popolnoma vrglo iz tira. Recimo, možnost objave fotografije na Flickr ali Facebook neposredno iz aplikacije je izredno kul. Googlova Picasa ti seveda ne omogoča nalaganja fotografij neposredno na Yahoojeve strežnike. Toda v iPhoto lahko na Flickr fotografijo naložiš samo v pogledu galerije. Ko fotografijo odpreš, malo urediš in zadovoljen z rezultatom želiš stvar naložiti na Flickr, gumb ne deluje.

Pri nalaganju na Flickr me je zmotilo tudi to, da fotografijo naloži v skupino, ki nosi enako ime, kot si ga dal sam ob nalaganju fotografij v iPhoto. Vsakič znova ustvari novo skupino, ki nosi enako ime. Torej imam sedaj na Flickru tri skupine z imenom Hehe, v vsaki pa se nahaja ena fotografija.

Drugače pa iPhoto dela vse, kar od aplikacije za osnovno urejanje in pregledovanje fotografij pričakuješ. Osnovno uravnavanje barv, svetlobe, gumb za hitro samodejno popravilo in različne učinke. Če bi prešel na Mac OS X za stalno verjetno ne bi nameščal druge programske opreme za upravljanje s fotografijami.

iTunes

iTunes je iTunes. Lahko ti je všeč in lahko ga sovražiš, jaz pa trdno sodim v drugo skupino. Prenapihnjena aplikacija, ki s porastom iPodov, iPadov in iPhoneov počne bistveno preveč stvari, da bi bila res udobna za uporabo. Včasih si želiš samo poslušati glasbo in iTunes je zame preprosto prenapihnjen. Dejstvo je sicer, da na Macih očitno deluje bolje kot v sistemu Windows. Toda iTunes smo verjetno vsi že preizkusili in če vam je všeč, potem jo uporabljajte.

iChat

Program za takojšnje sporočanje. Žal ima podporo samo za MobileMe, AIM, mac.com ter Jabber in Google Talk. Manjka vsaj podpora za Windows Live Messenger, ki je verjetno še vedno najbolj razširjen protokol v Sloveniji. Drugače se mi zdi aplikacija odločno preveč kičasta z oblački in drugimi vizualnimi učinki. Nisem sice uspel preveriti možnosti, kot sta skupna raba namizij in video klepet, ker vsaj drugi uporabniki Macov, ki jih imam na storitvah spletnega klepeta, uporabljajo Adium.

iWeb

Ustvarjanje spletnih strani, ki je videti, kot da je prišlo iz devetdesetih. Vsaj vključene predloge so izrazito kičaste. Na nek način sicer razumem, da je aplikacija na voljo, saj omogoča preprosto ustvarjanje strani in nalaganje na MobileMe ali celo FTP, vendar se mi odkrito zdi, da so tovrstni urejevalniki spletnih strani izgubili bitko s sistemi za upravljanje vsebin in bloganje, kot so Blogger, WordPress ali Tumblr.

Stickies

Stickies so samolepilni papirji za pisanje opomb in idej. Evernote žal ponuja toliko več možnosti, ki vključuje sinhronizacijo na kup platform, da preprosto Stickies niso nikdar prišli do izraza.

Končno mnenje

Vključene aplikacije spodobno opravljajo svoje delo in kljub pritožbam lahko razumem, da je lepo prižgati računalnik in začeti z delom, ne da bi moral nameščati veliko specifičnih aplikacij za posamezne naloge. Tu gre zamera pri “navadnih” osebnih računalnikov predvsem na proizvajalce in trgovce. Namesto, da bi nova mašina s sistemom Windows že vključevala nek izbor aplikacij (lahko bi šlo za Windows Live nabor ali pa za mešanico Google in drugih rešitev), ti raje prodajo računalnik s preizkusnimi različicami protivirusnih programov in druge šare, ki je dejansko nikdar ne potrebuješ.

Integracija s spletnimi storitvami je dokaj solidna in relativno hitro imaš vpisane podatke in druge nastavitve, ki jih potrebuješ, da podatke potegneš iz oblaka. Domnevam, da MobileMe odpre še nekaj dodatnih oblačnih možnosti, vendar brez iPhona in najmanjšega namena, da bi plačeval naročnino, to le težko potrdim.

Toda po drugi strani Mac OS X ponuja le malo, česar ne bi bilo mogoče dobiti tudi na operacijskem sistemu Windows. Glavna prednost je torej predvsem vnaprejšnja namestitev in integracija posameznih aplikacij. Uporabniku, ki nima namena brskati po spletu za novimi rešitvami in mu je relativno vseeno, kaj uporablja, nudi večino stvari, ki jih potrebuje na preprost način. In čeprav meni osebno to ni tako pomembno, saj se preveč rad igram z različnimi stvarmi, lahko v celoti razumem, da je to določenemu naboru ljudi izredno pomembno.

Preizkus MacBooka na blogu Hapax Legomena se nadaljuje. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Igre na Macu

Upravljanje namizja na Macu

Veliki preizkus prenosnika MacBook Pro

Autopager za lažje brskanje po spletu

Med najbolj zoprnimi stvarmi na spletu so članki, ki so razdeljeni na več strani in se moraš preklikati čez osem strani za besedilo, ki bi zlahka zasedlo eno stran. Seveda založnike razumem – razdelitev pomeni, da lahko naložijo več oglasov. Toda po drugi strani je za bralca klikanje med stranmi izredno moteče.

Tu vstopi rzširitev AutoPager, ki je na voljo za Chrome in Firefox. Deluje izredno preprosto: ko pridete do konca strani in bi morali klikniti na gumb za naslednjo stran, AutoPager samodejno naloži nove strani pod že prikazanim besedilom. Tako lahko brez odvečnega klikanja preberete članek, kot si je to zamislil bog, ko je ustvaril svet.

AutoPager temelji na pravilih, ki jih lahko določate za vse strani, ki še niso v sistemu. Zaenkrat še nisem naletel na nepodprto stran, je pa lepo vedeti, da lahko tudi uporabniki sami brez težav dodajajo nove strani. Skratka, če vas motijo članki razdeljeni na posamezne strani, priporočam AutoPager.

Vsi članki na blogu Hapax Legomena so na eni sami strani. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Google Chrome sedaj privzeti brskalnik

Feedly je zanimiv dodatek za branje virov RSS

Igre na Macu

Ena od glavnih razlogov, zakaj uporabniki sistema Windows zlepa ne bodo prešli na Mace so igre. Dejstvo je namreč, da za OS X ni prav veliko iger. Toda tudi na tem področju se marsikaj spreminja, še posebej v zadnjih nekaj mesecih. Podjetje Valve je namreč svojo platformo Steam predelalo tudi za OS X in s tem vrata v svet iger odprlo številnim novim uporabnikom.

Malo zgodovine za vse, ki ne sledite dogajanju na področju iger. Steam je platforma za digitalno upravljanje iger – preko enega samega vmesnika lahko namreč igre kupujete, posodabljate in igrate. Prav tako se lahko preko Steama povežete s prijatelji in z njimi sodelujete v večigralskih igrah. Steam seveda vsebuje tudi upravljanje digitalnih pravic (DRM), vendar na razmeroma prijazen način, ki večinoma ne moti uporabniške izkušnje.

Skratka, Steam je sedaj na voljo tudi za Maca, kar mi je omogočilo, da sem preizkusil nekaj iger, med katerimi so bile Half Life 2, Team Fortress 2 in Civilization 4. Proces je izredno preprost – s spleta si prenesete odjemalca Steam in vse igre, ki ste jih že kupili in tečejo na Macu, so na voljo za prenos. Z dvema klikoma jih prenesete in počakate, da se prenesejo. Ko je prenos zaključen so igre pripravljene na uporabo in ne potrebujejo nobenega dodatnega nameščanja. Enako se samodejno prenašajo tudi posodobitve in ostala vsebina. Nekatere igre podpirajo celo shranjevanje v oblaku, kar pomeni, da imate ob naloženi igri na Macu tudi vse shranjene igre, nastavitve in vse ostalo.

Izkušnja je razmeroma dobra. Prenosnik je dokaj dobro poganjal zgoraj navedene igre. Nalaganje je sicer trajalo dlje, kot sem to vajen z namiznega računalnika, toda same igre so delovale dobro tudi pri največji ločljivosti in vklopljenih vseh podrobnostih. Vsake toliko časa je sicer prišlo do manjših zastojev, vendar sem bil prijetno presenečen nad zmogljivostjo prenosnika. Edina igra, ki je imela težave je bila Civilization 4 – Beyond the Sword, ki je kakšnih 20 minut delovala v redu, nato pa se je grafika nenadoma izkazila in jo je bilo treba zagnati ponovno.

Še nekaj je zanimivo/zabavno. Ko zaženeš igro sicer kot miška tihi prenosnik začne besno pihati. Obremenitev grafike in procesorja očitno poskrbi za izdatno segrevanje.

Dobra plat Steama je tudi, da vam za uporabo že kupljenih iger na Macu ni treba ponovno plačevati. Če ste igro kupili za Windows in deluje tudi na Macu, jo lahko brez težav prenesete. Sedaj pa na kratko o igrah, ki so na voljo in sem jih preizkusil. Pozor vseh iger nisem namestil na Maca, torej moje izkušnje temeljijo na PC-ju.

Half Life 2

Saga o znanstveniku Gordonu Freemanu, ki lastoročno rešuje svet, je med najbolj priljubljenimi igrami. In to z dobrim razlogom. V igri se znajdete v zloveščem mestu City 17, ki ga vodi zlobni znanstvenik, ki je stopil v nesveti pakt z vesoljci iz druge dimenzije. Vaša naloga je preprosta – zaustaviti ga in osvoboditi ljudi v mestu. Na svoji poti se boste spopadli s policisti in vojaki ter seveda vesoljci. Sliši se klišejsko, toda zgodba je vrhunsko prikazana, še posebej navdušujoči pa so vnaprej pripravljeni dogodki, ki niti za trenutek ne prekinejo občutka, da ste v resnici tam. Na Macu sta na voljo tudi obe nadaljevanji, Episode 1 in Episode 2.

Team Fortress 2

Team Fortress 2 je med najbolj priljubljenimi večigralskimi igrami. Prvoosebna strelska igra temelji na skupinskem delu. V igri namreč prevzamete vlogo enega od devetih razredov, med katerimi so vojak z bazuko, razstreljevalec z minometom, piroman z metalcem plamena, zdravnik, inženir, vohun, hitri skavt, počasni “heavy” z brzostrelko in ostrostrelec. Vsak od njih ima svoje prednosti in slabosti in nobena ekipa ne more uspeti, če nima uravnotežene sestave.

Igranje je bliskovito. Kot začetnik ste lahko veseli, če živite več kot minuto in sploh kaj dosežete. Toda sčasoma hitro spoznate področja, na katerih se igra odvija in začnete delovati bolj taktično. Risankasta igra za še več zabave vključuje na stotine dosežkov, kot so 1000 žrtev, preteci 1000 kilometrov, zažgi 10 skritih vohunov in podobne. Poleg tega Valve igro neprestano razvija že od leta 2007, kar pomeni, da vsakih nekaj mesecev dobite nova orožja, nove zemljevide in nove dosežke. Vse brezplačno. Nič čudnega, da je igra še po treh letih med najbolj igranimi.

Portal

Spet Valve, spet prvoosebna igra. Le da tu ne gre za streljanje temveč za reševanje logičnih ugank z uporabo portalov. Zbudite se kot dekle v raziskovalni ustanovi, glas iz zvočnikov pa vam razloži, da morate opraviti nekaj preizkusov, nato pa boste prejeli torto. Seveda kmalu ugotovite, da vse le ni tako nedolžno, kot je videti na prvi pogled. Uganke rešujete preprosto – na voljo imate orožje, ki ustvarja dve vrsti portalov: oranžne in modre. To pomeni, da lahko, na primer, na eni steni ustvarite en portal in na drugi steni drugega ter se sprehodite iz enega konca sobe na drugega. Zabava je zagotovljena.

Torchlight

Tretjeosebno akcijsko igranje vlog. Prevzamete vlogo junaka ali junakinje, ki mora mestece Torchlight očistiti podzemnih hudobcev. Na poti skozi različna okolja srečate na stotine pošasti, zbirate opremo in uroke ter izboljšujete svoje sposobnosti. Igre je preprosta, vendar vseeno močno pritegne, saj je izredno zabavna.

Civilization 4 (in vsi dodatki)

Civilization 4 je najnovejša v vrsti poteznih strateških iger, v kateri prevzamete civilizacijo ob njenem nastanku in jo popeljete skozi zgodovino do prestola najuspešnejše civilizacije na svetu. Kraljica strateških iger nudi globino, ki je večina drugih iger ne. Sprejemate odločitve glede vsega – državne ureditve, religije, izumljanja tehnologije, vojne, …

Tu je še nekaj iger: Altitude je risankasta večigralska igra z letali, priporočam pa tudi miselno igro World of Goo.

Seveda Steam na Macu še ne pomeni, da boste veselo igrali večino najbolj priljubljenih sodonih iger. Call of Duty, Battlefield Company, Dragon Age: Origins, Mass Effect in večina drugih iger ne deluje na Macu. Toda še ta mesec lahko pričakujete Starcraft 2, ki pa sicer verjetno ne bo na voljo preko Steama. Valve je s Steamom založnikom preprosto odprl vrata do platforme, za katero se v preteklosti preprosto ni izplačalo tiskati CD-jev, škatel in druge fizične robe. Z digitalnim zagotavljanjem vsebin so stvari seveda nekoliko drugačne. Igranje na Macu torej seveda ni najlažje opravilo, toda nekaj več izbire pa je kljub vsemu na voljo.

Torej, če nameravate imeti računalnik za igre, Mac še vedno ni najboljša izbira. Kljub temu pa vsi, ki žalostno strmite v OS X in vam v življenju manjka zabave, sedaj lahko posežete po nekaj res solidnih igrah.

Pisec bloga Hapax Legomena je v Team Fortressu najraje Demo ali Pyro. Posvečeni veste o čem govorim. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Veliki preizkus prenosnika MacBook Pro

Upravljanje namizja na Macu

Viralna oglasna akcija vredna pozornosti

Ko zaslišim besede “viralni oglasi” ponavadi kar malo stisnem zobe. V veliki večini primerov gre namreč za “zabavne” oglase, ki jih oglaševalske agencije prodajajo kot viralne oglase. Glede na izmuzljivo definicijo je zelo težko dokazati, ali je bil določen viralni oglas resnično uspešen in ali je sploh dosegel svoj namen. Skratka, gre za pogosto zlorabljen koncept, ki je deloma uspešen samo zato, ker si v tem trenutku vsi želijo biti “viralni”.

Toda občasno naletiš na akcijo, ki preseže vsa pričakovanja. Govorim o najnovejši akciji Old Spice. Izvirni oglas je dovolj bedasto zabaven, da je postal viralen, še posebej priljubljen je postal na družabni novičarski strani Reddit. Izvirni oglas, če ga po nekem nerazumljivem naključju še niste videli:

Toda večina viralnih oglasov se tu zaključi. Kjer je agencija presegla vsa pričakovanja, je bil naslednji korak. Agencija je v imenu možaka ustvarila račun in odgovorila na nekatera vprašanja uporabnikov. Odgovori so v podobni obliki kot izvirni oglas in prav tako zabavni in odbiti. Še več, eden od uporabnikov je prosil, če bi bilo mogoče posneti določene fraze za uporabo na telefonski tajnici. Agencija/Old Spice Man je zagotovila tudi to. Možak je prisoten tudi na Twitterju in v imenu enega od uporabnikov celo zaprosil njegovo dekle za roko.

Update po že končanem zapisu. Veseli uporabniki so že pripravili spletno stran, kjer lahko samodejno ustvariš telefonsko sporočilo za svojo telefonsko številko.

Agencija Wieden+Kennedy, ki stoji za projektom, je izvedla izredno učinkovito akcijo. Ne le, da so ustvarili res originalen oglas, njegovo sporočilo in blagovno znamko so prilagodili posameznim uporabnikom in strankam. Vsi mali video posnetki namreč tako ali drugače vključujejo blagovno znamko, kar pomeni, da na tisoče ljudi gleda vsebino, ki je v sami osnovi oglas, vendar obenem presega ta format. Ne gre namreč za tipične oglase za milijone ljudi, ampak za vsebine, ki so prilagojene le manjšim skupnostim in celo posameznikom.

Skratka – blagovna znamka se je povezala neposredno z ljudmi in s tem pridobila dovoljenje, da nastopa v njihovem življenju. Če pomislimo – Reddit je tipično spletno mesto, na katerem se zbirajo ljudje, ki v veliki večini uporabljajo rešitve za blokiranje oglasov. Tu do tega ni prišlo – ne le, da oglasov niso blokirali, ampak so jih gledali z zanimanjem in užitkom. Pogovor, v katerem je sodeloval Old Spice Man, je bil izglasovan na glavno stran, kar se šteje kot izreden uspeh.

Skratka, Wieden+Kennedy so pokazali, kakšna je videti prihodnost oglaševanja in kaj pomeni viralna akcija. Odkrito povedano so prečko postavili tako visoko, da jo bo le težko preseči.

Še ena posodobitev. ReadWriteWeb ima odličen pogled v zakulisje. V njem so podatki, kot na primer ta, da so v enem dnevu naredili 87 video posnetkov v 11 urah, kar skupaj znese  7 minut za en sam video. Ekipa je zbirala različne odzive na akcijo, ki je istočasno tekla na Redditu, 4Chanu, Twitterju in še marskije drugje. Pri izbiranju vprašanj, na katere so odgovorili, so zelo resno analizirali tako vpliv komentatorja kot tudi kakšen potencial ima vprašanje za ustvarjanje zanimive vsebine. Skupaj naj bi zbrali 4 milijone ogledov video posnetkov.

Pisec bloga Hapax Legomena žal ni Old Spice Man, lahko pa bi dišal kot on. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Z blokiranjem spletnih oglasov uničujete spletne strani

Oglaševalci in njihovi križi

Gmail dodal bogate podpise

Ena največjih pritožb čez Gmail je bila nezmožnost dodajanja bogatih podpisov. Če uporabljaš namizni odjemalec, kot je Outlook ali kaj podobnega, si lahko vedno ustvaril podpis s slikami, povezavami in oblikovanim besedilom. Gmail tega ni imel do danes, ko so to možnost končno dodali. Obiščite stran Settings (Nastavitve) in oblikujte svoj podpis. Zanimiva možnost je tudi, da lahko naredite različne podpise za različne račune, do katerih dostopate preko Gmaila. Seveda to velja samo, če imate nastavljeno, da vam Gmail pobira pošto iz različnih računov.

Nekaj možnosti v bogatih podpisih v Gmailu

Osebno bom še naprej uporabljal WiseStamp. Dodatek za brskalnik namreč omogoča tako oblikovanje podpisov, obenem pa vam omogoča še izredno preprosto dodajanje profilov na družabnih omrežjih ter celo prikazovanje zapisov iz virov RSS. Skratka, pravi švicarski nož podpisov.

Blog Hapax Legomena ima vsakič drugačno prav to besedilo. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Bogati podpisi v spletni pošti

Upravljanje namizja na Macu

S svojim preizkusnim MacBookom se še vedno bolj ali manj igram in preizkušam različne stvari. Trenutno se privajam namizju in ravnanju z aplikacijami. Kot dolgoleten uporabnik sistema Windows sem seveda razvil navade in način uporabe, ki niso v celoti združljivi z novim operacijskim sistemom in torej občasno naletim na težave.

Med prvimi stvarmi, ki sem jih želel preizkusiti sta bila opevana Dashboard in Expose. Žal je precej dolgo trajalo, preden sem ju odkril. Kot sem že povedal, pri preizkušanju novih stvari rad stvari prepustim sreči in naključju. Zlepa se torej ne odpravim brat navodil. Čez čas sem odkril, da se skrivajo na funkcijskih tipkah, če ob tem držim gumb fn. Skoraj takoj zatem sem odkril, da lahko do njih dostopam tudi tako, da kazalec pomaknem v kot zaslona.

Sprva se mi je zdel ta pristop s kazalcem super, vendar me je začel že po nekaj urah motiti. Zdi se mi, da se je kar naenkrat vklapljala ena od možnosti (Dashboard, Expose, prikaz odprtih oken aplikacije ter prikaz namizja). Nisem čisto prepričan, da ne bom možnosti kmalu izklopil. Hitro se mi namreč zgodi, da jo sprožim in nato presenečeno strmim v zaslon, zakaj se je nekaj zgodilo.

Dashboard ni nič posebnega – pač različni pripomočki, kot so koledar, ura, kalkulator in podobno, kar imajo tudi novejše različice sistema Windows, v starejših pa jih lahko namestite tako ali drugače. Expose je zanimivejša rešitev – pokaže ti vsa odprta okna, kjer lahko nato zbereš tistega, ki ga potrebuješ. Možnost deluje odlično in je dejansko koristna.

Toda še bolj me je zanimalo, kako lahko s tipkovnico upravljam odprta okna in aplikacije. Na mojem računalniku je kombinacija ALT+TAB za preklapljanje med odprtimi okni najbolj pogosto uporabljana kombinacija. Mac OS me je tu skoraj nekoliko razočaral. Prvi korak je sicer preprosto odkriti, saj je kombinacija CMD+TAB popolnoma naravna tudi zame. Toda od tu naprej se stvar odvija drugače – kombinacija namreč ne prikaže vseh odprtih oken, temveč samo vse odprte aplikacije. Dokler imaš v eni aplikaciji samo eno okno (recimo spletni brskalnik) je še vse v redu. Ko pa imaš v eni aplikaciji odprti dve okni (recimo dva Wordova dokumenta) in želiš izbrati točno določeno okno, moraš pritisniti tipko za dol in nato izbrati okno, ki ga želiš odpreti.

Še posebej težavno je to, če imaš recimo dva Wordova dokumenta med katerima besno preklapljaš (v mojem primeru izredno pogosto). Windows mi omogoča, da ju preklapljam brez zamika, v Mac OS X pa to ni možno. Še posebej zaradi tega ker se v traku z odprtimi aplikacijami privzeto postavi na drugo aplikacijo, kar pomeni, da se moraš najprej pomakniti eno mesto nazaj, pritisniti dol za prikaz odprtih oken, izbrati okno ter pritisniti Enter, da potrdiš izbiro.

Pri izbirniku aplikacij mi je všeč, da lahko aplikacijo izbereš tudi z miško, s čimer si prihraniš čas, če je aplikacija nekje na sredi dolgega seznama. Enake možnosti sem bil izredno vesel tudi v Microsoftovem operacijskem sistemu, v katerem lahko pri novejših različicah držiš ALT in nato s smernimi tipkami izbereš želeno aplikacijo.

Do oken, odprtih v določeni aplikaciji, lahko dostopaš tudi z desnim klikom na ikono aplikacije v Docku. Sicer dobrodošla možnost, ki pa mi ni ravno pri srcu, ker zahteva delo z miško.

Ravnokar razmišljam tudi o tem, da lahko do odprtih oken izbrane aplikacije (torej zgoraj opisani primer več Wordovih dokumentov) dostopam tudi s kombinacijo fn in F10. Morda je še najbolj praktična od vseh naštetih možnosti.

Osebno moram priznati, da sem prijetno presenečen nad tem, da Applov operacijski sistem omogoča veliko dela s tipkovnico. Kot nekdo, ki veliko časa preživi za računalnikom, ugotavljam, da je možno stvari najhitreje narediti s tipkami. Apple na tem mestu vsaj zaenkrat zadovolji. Pravzaprav se mi zdi, da je upravljanje s tipkovnico celo bolje izdelano kot upravljanje z miško.

Skratka, izkušnje so do sedaj pozitivne. Osredotočenost na tipkovnico mi je všeč, namizje pa nudi nekaj privlačnih možnosti, kjer Expose dejansko izstopa. Upravljanje z aplikacijami je nekoliko manj briljantno, bi pa rekel, da bi se v nekaj mesecih hitro prilagodil.

Stay tuned – preizkus se nadaljuje.

Blog Hapax Legomena sedaj nastaja na Applu, kar ne bo vplivalo na njegovo kakovost. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Veliki preizkus prenosnika MacBook Pro

Get Adobe Flash playerPlugin by wpburn.com wordpress themes