Med razpoložljivimi možnostmi izberite tisto, ki vas najbolj zanima in odprl se bo zemljevid. V iskalno polje vpišite ime svojega mesta in že si lahko ogledate dejansko velikost izbranega predmeta ali dogodka. Na sliki si lahko ogledate velikost prizadetega območja, če bi se černobilska katastrofa zgodila na Vrhniki.

Gre za zelo lep primer tega, kako lahko tehnologijo uporabimo za boljšo predstavo o določenih dogodkih ali krajih.

Hapax Legomena je skoraj tako zabaven kot spletne igre. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Gmail dodal bogate podpise

Vse to jasno kaže, da so igre ključen del uspeha družabnih omrežij. Googlove poteze jasno kažejo na to, da resnično nameravajo razviti lastno družabno omrežje, ki naj bi bilo konkurenca Facebooku. Govorice o tem so vedno glasnejše in nakup razvijalca iger je skoraj zagotovo korak v to smer. Ne smemo pozabiti niti, da igre niso pomembne le pri družabnih omrežjih, temveč tudi pri mobilnih telefonih, kjer Google vsekakor želi videti nadaljnji uspeh svojega Androida.

Da pa ne bom le teoretično razpredal o igrah še sladki nasvet za danes. Microsoft je za promocijo svojega iskalnika Bing te dni stopil v partnerstvo s priznanim razvijalcem Pop Cap, ki se osredotoča na nezahtevne igre. Kar v brskalniku lahko tako igrate nekoliko okrnjene različice priljubljenih iger, kot so Plants Vs. Zombies, Bejeweled in Bookworm Adventures. Od teh mi je najbolj pri srcu Plants Vs. Zombies, v kateri morate z agresivnimi rastlinami preprečiti zombijem, da bi vam vdrli v hišo. Igra je zabavna, ni težka in je kot ustvarjena za petek, če vam je dolgčas. Celotna zbirka je na voljo tukaj.

Očitno je, da spletne igre resnično vlečejo. In če se bo ta trend obdržal, lahko v prihodnosti pričakujemo pravo poplavo najrazličnejših iger, ki se bodo prerivale za našo pozornost.

Hapax Legomena je skoraj tako zabaven kot spletne igre. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Igre na Macu

Težava je namreč v tem, da pogosto najdem članek ali kakšno drugo stvar, za katero se mi zdi, da bi jo rad uporabil kasneje. In čez teden se tega nabere ogromno. Tako sem vsako nedeljo ali ponedeljek zjutraj sedel pred računalnikom in počasi čistil zavihke ter jih shranjeval za kasneje.

Prejšnji teden sem odkril zanimivo razširitev, ki so jo očitno napisali zame. No More Tabs je narejen za brskalnik Google Chrome in uporabnika prisili v bolj pametno ravnanje z zavihki. Delovanje je preprosto – nastaviš največje dovoljeno število zavihkov (v mojem primeru 6) in ko to število presežeš ti razširitev preprosto zapre najstarejši zavihek. Neusmiljeno, saj je ne moreš priklicati nazaj. Tako bolj preudarno odpiraš nove povezave in se hitreje odločiš, kaj boš storil s stranmi, ki so morda zanimive. V kombinaciji s storitvami Instapaper, Delicious in Evernote sem v zadnjem tednu dejansko postal bolj urejen glede zavihkov.

Je pa sicer mogoče goljufati – zavihek lahko pripnete (Pin tab) in razširitev je ne more zapreti. Ker imam v enem zavihku stalno odprto elektronsko pošto, jo imam seveda pripeto in imam tako nekakšen sistem za zgodnje opozarjanje – kljub temu, da zavihka ne more zapreti, stran odstrani iz pomnilnika in torej ikona v zavihku posivi. Ko vidim, da se je to zgodilo, lahko začnem hitro zapirati odvečne zavihke.

Hapax Legomena je vedno v pravem zavihku. Na vseh brskalnikih. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Google Chrome sedaj privzeti brskalnik

Ljudje največ časa preživijo na družabnih omrežjih (22,7 odstotka), sledijo pa jim igre (10,2 odstotka) in elektronska pošta (8,3 odstotka). Video posnetki, ki so v preteklosti veljali za najbolj privlačno vsebino, so se znašli bistveno nižje. Sicer nikjer nisem uspel ugotoviti, kaj vključuje čas, preživet na družabnih omrežjih. Veliko uporabnikov na Facebooku igra Farmville, gleda video posnetke in fotografije prijateljev in podobno. Dvomim namreč, da skoraj 23 odstotkov svojega časa na spletu preživijo ob branju objav.

Toda to niti ni tako zelo pomembno, saj je trend jasen. Pozornost uporabnikov se čedalje bolj deli na pričakovane in nepričakovane kanale. Če je v preteklosti veljalo, da je elektronska pošta najbolj priljubljeno spletno orodje, je sedaj komaj na tretjem mestu. In družabna omrežja niso več igrača, ne glede na to, da na splošno še niso v naši zavesti kot resno orodje za karkoli.

Vsebine in podjetja

Rezultati so zanimivi za vse, ki poskušajo pritegniti pozornost uporabnikov ali strank. V prvi vrsti seveda govorim o ponudnikih vsebin, toda podobno velja tudi za podjetja in druge organizacije. Za ponudnike vsebin so ti rezultati skoraj katastrofalni. Če večina ljudi svoj čas na spletu porabi za igranje iger in družabna omrežja, je jasno, da morajo ponudniki vsebin za pozornost tekmovati z njimi. Kar je velik izziv – tekma je namreč za vedno manjši košček skupne pozornosti. Kot sem že večkrat opozarjal, je na spletu smešen video mačke vedno le klik stran in zabavna spletna igra bo požrla nekaj dragocenih minut časa ter oglaševalski proračun, ki bi ga sicer lahko dobil ponudnik vsebin.

Tudi spletni video se očitno ni izkazal za tako strašno uspešen koncept, kot je bilo nekaj časa slišati. To ne pomeni, da nima svojega prostora, toda nekje v meni vrta občutek, da bi morda vsi dnevni časopisi, ki so pred leti zagnali spletne video oddaje, svoj denar bolje porabili za razvoj spletnih iger.

Sem pa v resnici presenečen nad kosom časovne torte, ki so si ga v izredno kratkem času izrezala družabna omrežja. Sicer je že nekaj mesecev mogoče slišati anekdotalne pripovedi o tem, da Facebook pošlje več prometa kot Google, toda odstotek časa, preživet na družabnih omrežjih jasno kaže, da je resnična moč družabnih omrežij še vedno podcenjena. Sicer jih lahko pred iskalnike še vedno postavimo samo pod določenimi parametri in primerno prilagojenimi pogoji, vendar njihov naraščajoč vpliv ni le privid.

Za vse, ki želijo pritegniti in ohraniti pozornost spletnih uporabnikov, slika postaja vedno bolj jasna. Družabna omrežja se morajo preseliti bližje središču strategije za povezovanje z uporabniki, bralci, kupci in drugimi javnostmi. V nasprotnem primeru bodo organizacije in podjetja ostali izolirani od vseh, ki jim omogočajo preživeti. Seveda to ne pomeni, da morajo vsi “stari” kanali v smeti. Elektronska pošta, na primer, bo za določen nabor uporabnikov ostala verodostojen način komunikacije. Enako velja za vse kanale, toda družabnih omrežij in iger preprosto ni mogoče več ignorirati kot modo, ki bo minila.

Hapax Legomene ni na Facebooku. Ovbe. Smo pa na Twittru. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Viralna akcija, vredna pozornosti

Posterous je zanimiv iz več vidikov. V prvi vrsti nam nudi večino stvari, ki nam jih nudijo druge blogerske platforme – urejevalnik besedila, možnosti nalaganja različnih večpredstavnostnih vsebin in druge. Toda bolj kot na spletni vmesnik se Posterous zanaša na elektronsko pošto. Objavljanje je namreč možno tako, da preprosto pošljemo sporočilo in storitev ga samodejno objavi. Pošljemo lahko besedilo, povezavo, video ali glasbo in storitev samodejno ustvari zapis ter nam pošlje sporočilo, da smo bili nadvse uspešni pri objavljanju.

Še bolj zanimiv pa je Posterous z vidika centralizacije. Integriran je namreč s številnimi storitvami in nam omogoča, da preprosto objavljamo posodobitve tudi na njih. Če želimo določen zapis objaviti tudi na Twitterju, preprosto pošljemo elektronsko sporočilo na naslov twitter@posterous.com. Če želimo isto posodobitev objaviti na Twittru in Facebooku, samo dodamo še eno storitev v formatu twitter+facebook@posterous.com. Možnosti so skoraj neomejene, saj je podprtih storitev ogromno od LinkedIna in Twitterja do Xange in WordPressa.

Posterous lahko tako služi kot blog ali kot za uporabo preprosto osrednje mesto za združevanje vseh dejavnosti vaše spletne osebnosti. Pri tem nudi tudi možnost spremljanja ostalih uporabnikov, podobno kot Twitter ali Tumblr. Seveda vključuje tudi predloge, ki jih lahko preprosto spremenite, če želite. Gre za zanimivo storitev, ki sicer nudi zelo osnoven nabor tradicionalnih blogerskih možnosti, obenem pa preseneča z dodatkom res zanimivih inovacij, kjer izstopa ravno možnost povezovanja različnih storitev. 

Zaključek

Kljub vsem prezgodnjim napovedim o umiranju blogov si upam trditi, da smo še daleč od tega. Trenutno smo nekje v fazi streznitve, v kateri imamo na eni strani uveljavljene ponudnike, ki so prevetrili negotove začetke, ter mlajše, bolj pogumne ponudnike, ki se želijo vzpeti na prestol. Za vsakega, ki bi si danes želel začeti z bloganjem je veliko izbire in storitve se med seboj razlikujejo dovolj, da lahko podprejo tudi najbolj inovativne vsebinske zamisli.

Je pa nekaj očitno – le težko bo uspeti platformam, ki naj bi omogočale vse vsem. Blogger in WordPress (ter deloma Livejournal in Typepad) že pokrivata celoten obseg teh platform. Ob tem se Blogger še bolj posveča nezahtevnim uporabnikom, WordPress pa zahtevnejšim. Tumblr in Posterous poskušata ponuditi manj in drugačne možnosti, ki so namenjene specifičnemu občinstvu.

Pri tem je zanimivo še nekaj – predvsem novejše platforme odpirajo prostor novim pristopom k vsebinam in spodbujajo drugačne pristope k bloganju. Klasičen blog z besedilom in nekaj slikami je dozorel in sedaj se iščejo novi načini, s katerimi želijo ljudje uresničiti svojo ustvarjalnost. Kakorkoli torej pogledam, lahko rečem, da je prihodnost svetla.

Blog Hapax Legomena obstaja se sicer skriva tudi nekje na posterousu, ni pa ravno aktualen. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – Tumblr

Tumblrjeva nadzorna plošča

Danes Tumblr opisujem kot nekakšno mešanico Twitterja in Bloggerja. Nudi namreč bolj raznolike možnosti ustvarjanja vsebin kot Twitter, saj lahko objavljate fotografije, video posnetke, citate, besedilo, povezave ali mešanico vsega naštetega. S tega vidika je torej bistveno bližje Bloggerju, saj ne vsiljuje omejitve glede dolžine. Po drugi strani pa nudi osnovne družabne možnosti, kot so sledenje prijateljem ali zanimivim uporabnikom, “rebloganje” in seveda vseprisotni “všeč mi je”.

Preprostost na prvem mestu

Osnovna značilnost Tumblrja je preprosta uporaba. Ob prijavi v sistem vas pozdravi vmesnik, ki od vas zahteva samo eno informacijo – kaj želite objaviti. Nato kliknete na sliko, povezavo ali karkoli že in preprosto naložite sliko ali vpišete povezavo, dodate vrstico ai dve besedila, če vas že srbi, in objavite. Ima pa osnovni vmesnik, oziroma nadzorna plošča še eno nalogo – služi kot zbirno mesto za objave uporabnikov, ki jim sledite. Če ste namreč pri pregledovanju drugih blogov na Tumblrju kliknili “Follow”, se vam nove objave prikazujejo v osnovnem vmesniku – podobno kot pri Twitterju. Skratka, celoten postopek uporabe Tumblrja je res preprost.

Uporabnikom je na voljo tudi lepa izbira predpripravljenih tem, ki so večinoma zelo okusno oblikovane. Uporabnik ima tako hitro občutek zadovoljstva s svojim delom. Seveda je lahko predloge blogov mogoče tudi prilagoditi, za kar pa mora uporabnik že brskati po kodi CSS. Predloge je mogoče tudi kupiti, menim pa, da se za to prav veliko ljudi ne bo odločilo.

Osebno moram priznati, da je končni rezultat bloganja na Tumblrju skoraj brez izjeme fantastičen. Moj blog na Tumblrju mi je vedno, ko ga odprem, zelo všeč, kljub temu, da ga nisem prilagajal niti malo.

Fuck Yeah!

Moj blog na Tumblrju

Sedaj pa še k morda zanimivejši temi. Tumblr se je izkazal kot odlično orodje za agregatorske in tematske bloge. Veliko blogov namreč zbira vsebine z drugih blogov in jih objavlja. Prav tako so zabavni tematski blogi, kot so različni Fuck Yeah blogi. Recimo Fuck Yeah Sharks, Fuck Yeah Advertising in Fuck Yeah Condiments. Obstaja celo spletna storitev, v katero vpišete besedo in preverite, ali obstaja Fuck Yeah blog na to temo. Imenuje se Is It A Fuck Yeah? Po njihovem štetju jih je čez 10,000.

Skratka, Tumblr je zanimiva blogerska platforma, ki je botrovala nastanku nekoliko drugačne kulture bloganja s poudarkom na preprostosti in osredotočenosti na posamezne vsebine. Se mi pa zdi, da so od vseh ogromno naredili za razširitev bloganja na širšo javnost. Glavni razlog za to so preprostost bloganja ter preprostost spremljanja ostalih blogov, ki poteka preko enakega vmesnika.

Še kratek seznam priporočenih blogov, ki jih spremljam.

The Impossible Cool

Catalog Living

Give Me Something to Read

Best of Wikipedia

Datavis

Daily Seinfeld

Blog Hapax Legomena obstaja tudi na Tumblrju, povezava pa se skriva v besedilu zapisa. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

WordPress se šteje med rešitve za “resne” blogerje. Vešči uporabniki lahko prilagodijo praktično vse na sistemu – od videza do izvorne kode dodatkov in celo sistema. Uporabniki imamo prav tako na voljo nešteto različnih predlog, dodatkov, vključkov in druge šare, s katero lahko iz čistega bloga naredimo pravi balzam za psihedelične duše.

Pred kratkim je WordPress dosegel različico 3.0, kar jasno govori o njegovi zrelosti. Novosti je precej in velika večina jih je usmerjena ravno k prilagodljivosti. Ta poudarek jasno odraža dejansko stanje na trgu, saj čedalje več ljudi WordPress uporablja bolj kot vsestranski sistem za upravljanje vsebin kot pa blogersko platformo.

Novosti vključujejo novo privzeto predlogo, prenovljen upraviteljski vmesnik, združeno kodo večuporabniškega sistema, kar omogoča, da na eni namestitvi gostuje več blogov. Prav tako je več poudarka na urejanju navigacije po straneh ter podpora za različne tipe vsebin. Skratka, WordPress počasi mutira v bistveno bolj kompleksen in prilagodljiv sistem za upravljanje vsebin.

Toda s tem WordPress na nek način svet bloganja zapira širši javnosti. Nič ne rečem, namestitev aplikacije je razmeroma preprosta in še vedno se lahko uporabnik odloči za že gostovano rešitev, kot je WordPress.com ali druge. Toda dejstvo je, da je že osnovni vmesnik izredno napreden. Seveda dovoljuje veliko svobode, toda če so mi izkušnje kaj pokazale, je to, da ljudje ne želijo vedno zmogljivosti in prilagodljivosti.

WordPress bo seveda rastel naprej. Če že kaj, mu te mutacije odpirajo nova vrata na nova področja in torej drugačno prihodnost. Še vedno ostaja daleč najboljša izbira za vse, ki si želijo zmogljive in vsestranske blogerske platforme. Tu zaenkrat nima resne konkurence.

Še pregled novosti v WordPressu 3.0

Blog Hapax Legomena se je začetek tega leta preselil z Bloggerja na WordPress. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Najprej bi rad naslovil zgornje vprašanje. Osebno mislim, da Twitter in Facebook ne bosta nadomestila tradicionalnih blogov iz preprostega razloga – gre namreč za komunikacijski orodji, ki se sicer lahko uporabljata za ustvarjanje vsebine, vendar sta pri tem izjemno neučinkovita v primerjavi z blogi. Blogi, po drugi strani, so orodje za ustvarjanje vsebine in tako manj primerni za komunikacijo. Stanje vidim torej bolj kot dopolnjujoče se storitve kot tehnologije, ki bi se med seboj izpodrivale. Komunikacija vedno potrebuje neko vsebino in za vsebino so primernejši blogi, ki lahko sprožijo komunikacijo prek drugih kanalov.

Toda obenem to pomeni, da se spreminjajo tudi blogi. Današnja podoba blogov in platform je bistveno drugačna od tiste, ki smo jo imeli, ko sem začel blogati pred štirimi leti. Blogi so po eni strani postali bolj profesionalni in v določenih segmentih začeli neposredno konkurirati medijem, čeprav tega v Sloveniji morda niti ne opazimo. Po drugi strani so določene platforme prepisale kar nekaj poglavij od družabnih medijev, ki so v enakem obdobju doživeli izjemno rast.

Na kratko bom predstavil štiri platforme, ki kažejo največ življenja in so tako ali drugače najpomembnejše: Blogger, WordPress, Tumblr in Posterous. Začel bom kar z Bloggerjem, platformo, od katere sem se poslovil lani konec leta in nato nadaljeval z WordPressom, trenutno platformo.

Blogger – starosta gostovanih blogerskih platform

Blogger je med največjimi ponudniki gostovanih blogov. Googlova storitev nikdar ni nudila največ možnosti ali res izrednih možnosti, toda dejstvo je, da nudi dovolj preproste možnosti, da dejansko omogoča vsakomur, da vzpostavi in na hitro oblikuje svoj blog.

V zadnjih šestih mesecih so dodali kar nekaj novosti, s katerimi so naslovili nekatere izmed najbolj perečih pomanjkljivosti. Med njimi so možnost dodajanja samostojnih strani, urejanje teme bloga z vizualnimi orodji ter statistiko. Dodajanje samostojnih strani je tako ali tako higienski minimum, zanimivejši pa sta drugi dve novi možnosti.

Urejevalnik predloge bloga je izredno zmogljiv in omogoča podrobno spreminjanje tudi najmanjših lastnosti bloga – od pisave v naslovu do širine zapisov in postavitve elementov strani. Priznati moram, da sem ob tem, ko sem prvič videl urejevalnik, skoraj obžaloval menjavo platforme. Iz urejevalnika bi se lahko veliko naučile ostale platforme, saj je izredna zmogljivost skrita v preprostem vmesniku, ki tudi uporabnikom, ki si niso ravno blizu s tehnologijo omogoča, da ustvarijo privlačne bloge po svoji želji.

Zanimiva nova lastnost Bloggerja pa je statistika. Vmesnik je podoben tistemu v Google Analytics, seveda pa ima manj možnosti. Na hitro lahko pregledate najbolj priljubljene strani, število obiskovalcev, število naloženih strani ter vire prometa. Zopet gre za možnost, ki je več kot očitno namenjena posameznikom, ki bi lahko cenili to možnost, nimajo pa znanja ali volje, da bi na svoj blog ročno namestili Google Analytics.

Blogger tako po mojem mnenju ostaja vodilna splošna blogerska platforma za splošno rabo. Namenjena je manj zahtevnim uporabnikom in jim nudi tisto, kar potrebujejo, obenem pa je še vedno mogoče pokukati pod pokrov motorja in nastaviti določene stvari. V osnovnem paketu je vključenih dovolj stvari, da osebni spletni dnevniki in tudi  bolj ambiciozni projekti, lahko brez težav živijo uspešno in dolgo življenje. Preprostost uporabe dopolnjujejo najrazličnejše dodatne možnosti, ki jih je mogoče dodati s pomočjo dodatkov in razširitev.

Blog Hapax Legomena se je začetek tega leta preselil z Bloggerja na WordPress. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Apple Mail

Elektronska pošta je verjetno najpomembnejši del izkušnje za računalnikom, takoj za spletom. Apple Mail svoje delo opravi solidno, čeprav odkrito povedano, ne vidim strašne prednosti pred drugimi odjemalci. Deluje kot odjemalec za več računov, sam vmesnik in izkušnja pa sta enaka kot smo jih vajeni pri odjemalcih iz zadnjih 15 let.

Žal sem ga nehal uporabljati skoraj takoj, kajti pri odgovorjanju na sporočila mi je začel v Gmailu dodajati nekakšne dodatne oznake, ki se preprosto ne skladajo z mojimi v spletnem vmesniku. Druga zamera je bil skrajno nelogičen filter neželene pošte. Za nezaželene je označil sporočila, ki so bila že na prvi pogled popolnoma legitimna, za večino komercialne pošte (na katero sem sicer naročen) pa ni imel nikakršnih težav. V povezavi s tem je moteče tudi to, da privzeto naloži slike v vseh sporočilih, za katera ne meni, da so nezaželena. Nalaganje slik spemerji namreč uporabljajo kot signal, da je račun aktiven, in večina odjemalcev že nekaj časa privzeto ne nalaga nobenih slik v sporočilih.

Za domače uporabnike je sicer popolnoma sprejemljiv. Nastavitev računov se je izkazala za dovolj preprosto, vključene pa so tudi osnovne možnosti za upravljanje nalog in zapiskov. Prav tako ne nudi možnosti za združevanje sporočil v pogovore, kar je zame ključnega pomena. Gmail ima to rešeno genialno, čeprav se zavedam, da veliko uporabnikov niti ne želi te možnosti. Ti pa aplikacija z barvo označi med seboj povezana sporočila, kar je dokaj sprejemljivo.

Safari

S Safarijem nisem preživel veliko časa. Ravno dovolj, da sem preizkusil možnost Reader, ki ti prikaže le članek in združi več strani v eno samo dolgo besedilo. Simpatična možnost, ki pa se jo da dobiti tudi na drugih brskalnikih. Za Safari se mi zdi, da po ničemer ne izstopa od konkurenčnih brskalnikov, zaradi česar je nekakšen pastorek celotne scene. Šele pred kratkim je dobil mehanizem za razvoj razširitev, s čimer šele sedaj dohaja Firefox in Chrome, ki imata to že dlje časa.

Odkrito povedano mi je bistveno lažje preprosto namestiti Google Chrome in z obstoječega računalnika prenesti zaznamke in ostalo šaro, ki jo potrebujem, da začnem z delom takoj. Poleg tega ima Chrome nekaj razširitev, ki so preprosto preveč dobre, da bi se jim odpovedal.

iCal

iCal je koledar in svojemu namenu služi dobro. Možno ga je povezati s spletnimi koledarji, kar je lepa možnost. Prav tako nudi možnost dodajanja opravil, ki se sinhronizirajo nazaj v odjemalec za pošto. Kaj dosti več o njem ni za povedati.

iPhoto

iPhoto je hecna aplikacija. Na nek način mi je izredno všeč, po drugi strani pa me je nekaj nelogičnosti popolnoma vrglo iz tira. Recimo, možnost objave fotografije na Flickr ali Facebook neposredno iz aplikacije je izredno kul. Googlova Picasa ti seveda ne omogoča nalaganja fotografij neposredno na Yahoojeve strežnike. Toda v iPhoto lahko na Flickr fotografijo naložiš samo v pogledu galerije. Ko fotografijo odpreš, malo urediš in zadovoljen z rezultatom želiš stvar naložiti na Flickr, gumb ne deluje.

Pri nalaganju na Flickr me je zmotilo tudi to, da fotografijo naloži v skupino, ki nosi enako ime, kot si ga dal sam ob nalaganju fotografij v iPhoto. Vsakič znova ustvari novo skupino, ki nosi enako ime. Torej imam sedaj na Flickru tri skupine z imenom Hehe, v vsaki pa se nahaja ena fotografija.

Drugače pa iPhoto dela vse, kar od aplikacije za osnovno urejanje in pregledovanje fotografij pričakuješ. Osnovno uravnavanje barv, svetlobe, gumb za hitro samodejno popravilo in različne učinke. Če bi prešel na Mac OS X za stalno verjetno ne bi nameščal druge programske opreme za upravljanje s fotografijami.

iTunes

iTunes je iTunes. Lahko ti je všeč in lahko ga sovražiš, jaz pa trdno sodim v drugo skupino. Prenapihnjena aplikacija, ki s porastom iPodov, iPadov in iPhoneov počne bistveno preveč stvari, da bi bila res udobna za uporabo. Včasih si želiš samo poslušati glasbo in iTunes je zame preprosto prenapihnjen. Dejstvo je sicer, da na Macih očitno deluje bolje kot v sistemu Windows. Toda iTunes smo verjetno vsi že preizkusili in če vam je všeč, potem jo uporabljajte.

iChat

Program za takojšnje sporočanje. Žal ima podporo samo za MobileMe, AIM, mac.com ter Jabber in Google Talk. Manjka vsaj podpora za Windows Live Messenger, ki je verjetno še vedno najbolj razširjen protokol v Sloveniji. Drugače se mi zdi aplikacija odločno preveč kičasta z oblački in drugimi vizualnimi učinki. Nisem sice uspel preveriti možnosti, kot sta skupna raba namizij in video klepet, ker vsaj drugi uporabniki Macov, ki jih imam na storitvah spletnega klepeta, uporabljajo Adium.

iWeb

Ustvarjanje spletnih strani, ki je videti, kot da je prišlo iz devetdesetih. Vsaj vključene predloge so izrazito kičaste. Na nek način sicer razumem, da je aplikacija na voljo, saj omogoča preprosto ustvarjanje strani in nalaganje na MobileMe ali celo FTP, vendar se mi odkrito zdi, da so tovrstni urejevalniki spletnih strani izgubili bitko s sistemi za upravljanje vsebin in bloganje, kot so Blogger, WordPress ali Tumblr.

Stickies

Stickies so samolepilni papirji za pisanje opomb in idej. Evernote žal ponuja toliko več možnosti, ki vključuje sinhronizacijo na kup platform, da preprosto Stickies niso nikdar prišli do izraza.

Končno mnenje

Vključene aplikacije spodobno opravljajo svoje delo in kljub pritožbam lahko razumem, da je lepo prižgati računalnik in začeti z delom, ne da bi moral nameščati veliko specifičnih aplikacij za posamezne naloge. Tu gre zamera pri “navadnih” osebnih računalnikov predvsem na proizvajalce in trgovce. Namesto, da bi nova mašina s sistemom Windows že vključevala nek izbor aplikacij (lahko bi šlo za Windows Live nabor ali pa za mešanico Google in drugih rešitev), ti raje prodajo računalnik s preizkusnimi različicami protivirusnih programov in druge šare, ki je dejansko nikdar ne potrebuješ.

Integracija s spletnimi storitvami je dokaj solidna in relativno hitro imaš vpisane podatke in druge nastavitve, ki jih potrebuješ, da podatke potegneš iz oblaka. Domnevam, da MobileMe odpre še nekaj dodatnih oblačnih možnosti, vendar brez iPhona in najmanjšega namena, da bi plačeval naročnino, to le težko potrdim.

Toda po drugi strani Mac OS X ponuja le malo, česar ne bi bilo mogoče dobiti tudi na operacijskem sistemu Windows. Glavna prednost je torej predvsem vnaprejšnja namestitev in integracija posameznih aplikacij. Uporabniku, ki nima namena brskati po spletu za novimi rešitvami in mu je relativno vseeno, kaj uporablja, nudi večino stvari, ki jih potrebuje na preprost način. In čeprav meni osebno to ni tako pomembno, saj se preveč rad igram z različnimi stvarmi, lahko v celoti razumem, da je to določenemu naboru ljudi izredno pomembno.

Preizkus MacBooka na blogu Hapax Legomena se nadaljuje. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Igre na Macu

Upravljanje namizja na Macu

Veliki preizkus prenosnika MacBook Pro

Tu vstopi rzširitev AutoPager, ki je na voljo za Chrome in Firefox. Deluje izredno preprosto: ko pridete do konca strani in bi morali klikniti na gumb za naslednjo stran, AutoPager samodejno naloži nove strani pod že prikazanim besedilom. Tako lahko brez odvečnega klikanja preberete članek, kot si je to zamislil bog, ko je ustvaril svet.

AutoPager temelji na pravilih, ki jih lahko določate za vse strani, ki še niso v sistemu. Zaenkrat še nisem naletel na nepodprto stran, je pa lepo vedeti, da lahko tudi uporabniki sami brez težav dodajajo nove strani. Skratka, če vas motijo članki razdeljeni na posamezne strani, priporočam AutoPager.

Vsi članki na blogu Hapax Legomena so na eni sami strani. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Google Chrome sedaj privzeti brskalnik

Feedly je zanimiv dodatek za branje virov RSS