Težava je namreč v tem, da pogosto najdem članek ali kakšno drugo stvar, za katero se mi zdi, da bi jo rad uporabil kasneje. In čez teden se tega nabere ogromno. Tako sem vsako nedeljo ali ponedeljek zjutraj sedel pred računalnikom in počasi čistil zavihke ter jih shranjeval za kasneje.

Prejšnji teden sem odkril zanimivo razširitev, ki so jo očitno napisali zame. No More Tabs je narejen za brskalnik Google Chrome in uporabnika prisili v bolj pametno ravnanje z zavihki. Delovanje je preprosto – nastaviš največje dovoljeno število zavihkov (v mojem primeru 6) in ko to število presežeš ti razširitev preprosto zapre najstarejši zavihek. Neusmiljeno, saj je ne moreš priklicati nazaj. Tako bolj preudarno odpiraš nove povezave in se hitreje odločiš, kaj boš storil s stranmi, ki so morda zanimive. V kombinaciji s storitvami Instapaper, Delicious in Evernote sem v zadnjem tednu dejansko postal bolj urejen glede zavihkov.

Je pa sicer mogoče goljufati – zavihek lahko pripnete (Pin tab) in razširitev je ne more zapreti. Ker imam v enem zavihku stalno odprto elektronsko pošto, jo imam seveda pripeto in imam tako nekakšen sistem za zgodnje opozarjanje – kljub temu, da zavihka ne more zapreti, stran odstrani iz pomnilnika in torej ikona v zavihku posivi. Ko vidim, da se je to zgodilo, lahko začnem hitro zapirati odvečne zavihke.

Hapax Legomena je vedno v pravem zavihku. Na vseh brskalnikih. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Google Chrome sedaj privzeti brskalnik

WordPress se šteje med rešitve za “resne” blogerje. Vešči uporabniki lahko prilagodijo praktično vse na sistemu – od videza do izvorne kode dodatkov in celo sistema. Uporabniki imamo prav tako na voljo nešteto različnih predlog, dodatkov, vključkov in druge šare, s katero lahko iz čistega bloga naredimo pravi balzam za psihedelične duše.

Pred kratkim je WordPress dosegel različico 3.0, kar jasno govori o njegovi zrelosti. Novosti je precej in velika večina jih je usmerjena ravno k prilagodljivosti. Ta poudarek jasno odraža dejansko stanje na trgu, saj čedalje več ljudi WordPress uporablja bolj kot vsestranski sistem za upravljanje vsebin kot pa blogersko platformo.

Novosti vključujejo novo privzeto predlogo, prenovljen upraviteljski vmesnik, združeno kodo večuporabniškega sistema, kar omogoča, da na eni namestitvi gostuje več blogov. Prav tako je več poudarka na urejanju navigacije po straneh ter podpora za različne tipe vsebin. Skratka, WordPress počasi mutira v bistveno bolj kompleksen in prilagodljiv sistem za upravljanje vsebin.

Toda s tem WordPress na nek način svet bloganja zapira širši javnosti. Nič ne rečem, namestitev aplikacije je razmeroma preprosta in še vedno se lahko uporabnik odloči za že gostovano rešitev, kot je WordPress.com ali druge. Toda dejstvo je, da je že osnovni vmesnik izredno napreden. Seveda dovoljuje veliko svobode, toda če so mi izkušnje kaj pokazale, je to, da ljudje ne želijo vedno zmogljivosti in prilagodljivosti.

WordPress bo seveda rastel naprej. Če že kaj, mu te mutacije odpirajo nova vrata na nova področja in torej drugačno prihodnost. Še vedno ostaja daleč najboljša izbira za vse, ki si želijo zmogljive in vsestranske blogerske platforme. Tu zaenkrat nima resne konkurence.

Še pregled novosti v WordPressu 3.0

Blog Hapax Legomena se je začetek tega leta preselil z Bloggerja na WordPress. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Apple Mail

Elektronska pošta je verjetno najpomembnejši del izkušnje za računalnikom, takoj za spletom. Apple Mail svoje delo opravi solidno, čeprav odkrito povedano, ne vidim strašne prednosti pred drugimi odjemalci. Deluje kot odjemalec za več računov, sam vmesnik in izkušnja pa sta enaka kot smo jih vajeni pri odjemalcih iz zadnjih 15 let.

Žal sem ga nehal uporabljati skoraj takoj, kajti pri odgovorjanju na sporočila mi je začel v Gmailu dodajati nekakšne dodatne oznake, ki se preprosto ne skladajo z mojimi v spletnem vmesniku. Druga zamera je bil skrajno nelogičen filter neželene pošte. Za nezaželene je označil sporočila, ki so bila že na prvi pogled popolnoma legitimna, za večino komercialne pošte (na katero sem sicer naročen) pa ni imel nikakršnih težav. V povezavi s tem je moteče tudi to, da privzeto naloži slike v vseh sporočilih, za katera ne meni, da so nezaželena. Nalaganje slik spemerji namreč uporabljajo kot signal, da je račun aktiven, in večina odjemalcev že nekaj časa privzeto ne nalaga nobenih slik v sporočilih.

Za domače uporabnike je sicer popolnoma sprejemljiv. Nastavitev računov se je izkazala za dovolj preprosto, vključene pa so tudi osnovne možnosti za upravljanje nalog in zapiskov. Prav tako ne nudi možnosti za združevanje sporočil v pogovore, kar je zame ključnega pomena. Gmail ima to rešeno genialno, čeprav se zavedam, da veliko uporabnikov niti ne želi te možnosti. Ti pa aplikacija z barvo označi med seboj povezana sporočila, kar je dokaj sprejemljivo.

Safari

S Safarijem nisem preživel veliko časa. Ravno dovolj, da sem preizkusil možnost Reader, ki ti prikaže le članek in združi več strani v eno samo dolgo besedilo. Simpatična možnost, ki pa se jo da dobiti tudi na drugih brskalnikih. Za Safari se mi zdi, da po ničemer ne izstopa od konkurenčnih brskalnikov, zaradi česar je nekakšen pastorek celotne scene. Šele pred kratkim je dobil mehanizem za razvoj razširitev, s čimer šele sedaj dohaja Firefox in Chrome, ki imata to že dlje časa.

Odkrito povedano mi je bistveno lažje preprosto namestiti Google Chrome in z obstoječega računalnika prenesti zaznamke in ostalo šaro, ki jo potrebujem, da začnem z delom takoj. Poleg tega ima Chrome nekaj razširitev, ki so preprosto preveč dobre, da bi se jim odpovedal.

iCal

iCal je koledar in svojemu namenu služi dobro. Možno ga je povezati s spletnimi koledarji, kar je lepa možnost. Prav tako nudi možnost dodajanja opravil, ki se sinhronizirajo nazaj v odjemalec za pošto. Kaj dosti več o njem ni za povedati.

iPhoto

iPhoto je hecna aplikacija. Na nek način mi je izredno všeč, po drugi strani pa me je nekaj nelogičnosti popolnoma vrglo iz tira. Recimo, možnost objave fotografije na Flickr ali Facebook neposredno iz aplikacije je izredno kul. Googlova Picasa ti seveda ne omogoča nalaganja fotografij neposredno na Yahoojeve strežnike. Toda v iPhoto lahko na Flickr fotografijo naložiš samo v pogledu galerije. Ko fotografijo odpreš, malo urediš in zadovoljen z rezultatom želiš stvar naložiti na Flickr, gumb ne deluje.

Pri nalaganju na Flickr me je zmotilo tudi to, da fotografijo naloži v skupino, ki nosi enako ime, kot si ga dal sam ob nalaganju fotografij v iPhoto. Vsakič znova ustvari novo skupino, ki nosi enako ime. Torej imam sedaj na Flickru tri skupine z imenom Hehe, v vsaki pa se nahaja ena fotografija.

Drugače pa iPhoto dela vse, kar od aplikacije za osnovno urejanje in pregledovanje fotografij pričakuješ. Osnovno uravnavanje barv, svetlobe, gumb za hitro samodejno popravilo in različne učinke. Če bi prešel na Mac OS X za stalno verjetno ne bi nameščal druge programske opreme za upravljanje s fotografijami.

iTunes

iTunes je iTunes. Lahko ti je všeč in lahko ga sovražiš, jaz pa trdno sodim v drugo skupino. Prenapihnjena aplikacija, ki s porastom iPodov, iPadov in iPhoneov počne bistveno preveč stvari, da bi bila res udobna za uporabo. Včasih si želiš samo poslušati glasbo in iTunes je zame preprosto prenapihnjen. Dejstvo je sicer, da na Macih očitno deluje bolje kot v sistemu Windows. Toda iTunes smo verjetno vsi že preizkusili in če vam je všeč, potem jo uporabljajte.

iChat

Program za takojšnje sporočanje. Žal ima podporo samo za MobileMe, AIM, mac.com ter Jabber in Google Talk. Manjka vsaj podpora za Windows Live Messenger, ki je verjetno še vedno najbolj razširjen protokol v Sloveniji. Drugače se mi zdi aplikacija odločno preveč kičasta z oblački in drugimi vizualnimi učinki. Nisem sice uspel preveriti možnosti, kot sta skupna raba namizij in video klepet, ker vsaj drugi uporabniki Macov, ki jih imam na storitvah spletnega klepeta, uporabljajo Adium.

iWeb

Ustvarjanje spletnih strani, ki je videti, kot da je prišlo iz devetdesetih. Vsaj vključene predloge so izrazito kičaste. Na nek način sicer razumem, da je aplikacija na voljo, saj omogoča preprosto ustvarjanje strani in nalaganje na MobileMe ali celo FTP, vendar se mi odkrito zdi, da so tovrstni urejevalniki spletnih strani izgubili bitko s sistemi za upravljanje vsebin in bloganje, kot so Blogger, WordPress ali Tumblr.

Stickies

Stickies so samolepilni papirji za pisanje opomb in idej. Evernote žal ponuja toliko več možnosti, ki vključuje sinhronizacijo na kup platform, da preprosto Stickies niso nikdar prišli do izraza.

Končno mnenje

Vključene aplikacije spodobno opravljajo svoje delo in kljub pritožbam lahko razumem, da je lepo prižgati računalnik in začeti z delom, ne da bi moral nameščati veliko specifičnih aplikacij za posamezne naloge. Tu gre zamera pri “navadnih” osebnih računalnikov predvsem na proizvajalce in trgovce. Namesto, da bi nova mašina s sistemom Windows že vključevala nek izbor aplikacij (lahko bi šlo za Windows Live nabor ali pa za mešanico Google in drugih rešitev), ti raje prodajo računalnik s preizkusnimi različicami protivirusnih programov in druge šare, ki je dejansko nikdar ne potrebuješ.

Integracija s spletnimi storitvami je dokaj solidna in relativno hitro imaš vpisane podatke in druge nastavitve, ki jih potrebuješ, da podatke potegneš iz oblaka. Domnevam, da MobileMe odpre še nekaj dodatnih oblačnih možnosti, vendar brez iPhona in najmanjšega namena, da bi plačeval naročnino, to le težko potrdim.

Toda po drugi strani Mac OS X ponuja le malo, česar ne bi bilo mogoče dobiti tudi na operacijskem sistemu Windows. Glavna prednost je torej predvsem vnaprejšnja namestitev in integracija posameznih aplikacij. Uporabniku, ki nima namena brskati po spletu za novimi rešitvami in mu je relativno vseeno, kaj uporablja, nudi večino stvari, ki jih potrebuje na preprost način. In čeprav meni osebno to ni tako pomembno, saj se preveč rad igram z različnimi stvarmi, lahko v celoti razumem, da je to določenemu naboru ljudi izredno pomembno.

Preizkus MacBooka na blogu Hapax Legomena se nadaljuje. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Igre na Macu

Upravljanje namizja na Macu

Veliki preizkus prenosnika MacBook Pro

Tu vstopi rzširitev AutoPager, ki je na voljo za Chrome in Firefox. Deluje izredno preprosto: ko pridete do konca strani in bi morali klikniti na gumb za naslednjo stran, AutoPager samodejno naloži nove strani pod že prikazanim besedilom. Tako lahko brez odvečnega klikanja preberete članek, kot si je to zamislil bog, ko je ustvaril svet.

AutoPager temelji na pravilih, ki jih lahko določate za vse strani, ki še niso v sistemu. Zaenkrat še nisem naletel na nepodprto stran, je pa lepo vedeti, da lahko tudi uporabniki sami brez težav dodajajo nove strani. Skratka, če vas motijo članki razdeljeni na posamezne strani, priporočam AutoPager.

Vsi članki na blogu Hapax Legomena so na eni sami strani. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Google Chrome sedaj privzeti brskalnik

Feedly je zanimiv dodatek za branje virov RSS

Malo zgodovine za vse, ki ne sledite dogajanju na področju iger. Steam je platforma za digitalno upravljanje iger – preko enega samega vmesnika lahko namreč igre kupujete, posodabljate in igrate. Prav tako se lahko preko Steama povežete s prijatelji in z njimi sodelujete v večigralskih igrah. Steam seveda vsebuje tudi upravljanje digitalnih pravic (DRM), vendar na razmeroma prijazen način, ki večinoma ne moti uporabniške izkušnje.

Skratka, Steam je sedaj na voljo tudi za Maca, kar mi je omogočilo, da sem preizkusil nekaj iger, med katerimi so bile Half Life 2, Team Fortress 2 in Civilization 4. Proces je izredno preprost – s spleta si prenesete odjemalca Steam in vse igre, ki ste jih že kupili in tečejo na Macu, so na voljo za prenos. Z dvema klikoma jih prenesete in počakate, da se prenesejo. Ko je prenos zaključen so igre pripravljene na uporabo in ne potrebujejo nobenega dodatnega nameščanja. Enako se samodejno prenašajo tudi posodobitve in ostala vsebina. Nekatere igre podpirajo celo shranjevanje v oblaku, kar pomeni, da imate ob naloženi igri na Macu tudi vse shranjene igre, nastavitve in vse ostalo.

Izkušnja je razmeroma dobra. Prenosnik je dokaj dobro poganjal zgoraj navedene igre. Nalaganje je sicer trajalo dlje, kot sem to vajen z namiznega računalnika, toda same igre so delovale dobro tudi pri največji ločljivosti in vklopljenih vseh podrobnostih. Vsake toliko časa je sicer prišlo do manjših zastojev, vendar sem bil prijetno presenečen nad zmogljivostjo prenosnika. Edina igra, ki je imela težave je bila Civilization 4 – Beyond the Sword, ki je kakšnih 20 minut delovala v redu, nato pa se je grafika nenadoma izkazila in jo je bilo treba zagnati ponovno.

Še nekaj je zanimivo/zabavno. Ko zaženeš igro sicer kot miška tihi prenosnik začne besno pihati. Obremenitev grafike in procesorja očitno poskrbi za izdatno segrevanje.

Dobra plat Steama je tudi, da vam za uporabo že kupljenih iger na Macu ni treba ponovno plačevati. Če ste igro kupili za Windows in deluje tudi na Macu, jo lahko brez težav prenesete. Sedaj pa na kratko o igrah, ki so na voljo in sem jih preizkusil. Pozor vseh iger nisem namestil na Maca, torej moje izkušnje temeljijo na PC-ju.

Half Life 2

Saga o znanstveniku Gordonu Freemanu, ki lastoročno rešuje svet, je med najbolj priljubljenimi igrami. In to z dobrim razlogom. V igri se znajdete v zloveščem mestu City 17, ki ga vodi zlobni znanstvenik, ki je stopil v nesveti pakt z vesoljci iz druge dimenzije. Vaša naloga je preprosta – zaustaviti ga in osvoboditi ljudi v mestu. Na svoji poti se boste spopadli s policisti in vojaki ter seveda vesoljci. Sliši se klišejsko, toda zgodba je vrhunsko prikazana, še posebej navdušujoči pa so vnaprej pripravljeni dogodki, ki niti za trenutek ne prekinejo občutka, da ste v resnici tam. Na Macu sta na voljo tudi obe nadaljevanji, Episode 1 in Episode 2.

Team Fortress 2

Team Fortress 2 je med najbolj priljubljenimi večigralskimi igrami. Prvoosebna strelska igra temelji na skupinskem delu. V igri namreč prevzamete vlogo enega od devetih razredov, med katerimi so vojak z bazuko, razstreljevalec z minometom, piroman z metalcem plamena, zdravnik, inženir, vohun, hitri skavt, počasni “heavy” z brzostrelko in ostrostrelec. Vsak od njih ima svoje prednosti in slabosti in nobena ekipa ne more uspeti, če nima uravnotežene sestave.

Igranje je bliskovito. Kot začetnik ste lahko veseli, če živite več kot minuto in sploh kaj dosežete. Toda sčasoma hitro spoznate področja, na katerih se igra odvija in začnete delovati bolj taktično. Risankasta igra za še več zabave vključuje na stotine dosežkov, kot so 1000 žrtev, preteci 1000 kilometrov, zažgi 10 skritih vohunov in podobne. Poleg tega Valve igro neprestano razvija že od leta 2007, kar pomeni, da vsakih nekaj mesecev dobite nova orožja, nove zemljevide in nove dosežke. Vse brezplačno. Nič čudnega, da je igra še po treh letih med najbolj igranimi.

Portal

Spet Valve, spet prvoosebna igra. Le da tu ne gre za streljanje temveč za reševanje logičnih ugank z uporabo portalov. Zbudite se kot dekle v raziskovalni ustanovi, glas iz zvočnikov pa vam razloži, da morate opraviti nekaj preizkusov, nato pa boste prejeli torto. Seveda kmalu ugotovite, da vse le ni tako nedolžno, kot je videti na prvi pogled. Uganke rešujete preprosto – na voljo imate orožje, ki ustvarja dve vrsti portalov: oranžne in modre. To pomeni, da lahko, na primer, na eni steni ustvarite en portal in na drugi steni drugega ter se sprehodite iz enega konca sobe na drugega. Zabava je zagotovljena.

Torchlight

Tretjeosebno akcijsko igranje vlog. Prevzamete vlogo junaka ali junakinje, ki mora mestece Torchlight očistiti podzemnih hudobcev. Na poti skozi različna okolja srečate na stotine pošasti, zbirate opremo in uroke ter izboljšujete svoje sposobnosti. Igre je preprosta, vendar vseeno močno pritegne, saj je izredno zabavna.

Civilization 4 (in vsi dodatki)

Civilization 4 je najnovejša v vrsti poteznih strateških iger, v kateri prevzamete civilizacijo ob njenem nastanku in jo popeljete skozi zgodovino do prestola najuspešnejše civilizacije na svetu. Kraljica strateških iger nudi globino, ki je večina drugih iger ne. Sprejemate odločitve glede vsega – državne ureditve, religije, izumljanja tehnologije, vojne, …

Tu je še nekaj iger: Altitude je risankasta večigralska igra z letali, priporočam pa tudi miselno igro World of Goo.

Seveda Steam na Macu še ne pomeni, da boste veselo igrali večino najbolj priljubljenih sodonih iger. Call of Duty, Battlefield Company, Dragon Age: Origins, Mass Effect in večina drugih iger ne deluje na Macu. Toda še ta mesec lahko pričakujete Starcraft 2, ki pa sicer verjetno ne bo na voljo preko Steama. Valve je s Steamom založnikom preprosto odprl vrata do platforme, za katero se v preteklosti preprosto ni izplačalo tiskati CD-jev, škatel in druge fizične robe. Z digitalnim zagotavljanjem vsebin so stvari seveda nekoliko drugačne. Igranje na Macu torej seveda ni najlažje opravilo, toda nekaj več izbire pa je kljub vsemu na voljo.

Torej, če nameravate imeti računalnik za igre, Mac še vedno ni najboljša izbira. Kljub temu pa vsi, ki žalostno strmite v OS X in vam v življenju manjka zabave, sedaj lahko posežete po nekaj res solidnih igrah.

Pisec bloga Hapax Legomena je v Team Fortressu najraje Demo ali Pyro. Posvečeni veste o čem govorim. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Veliki preizkus prenosnika MacBook Pro

Upravljanje namizja na Macu

Po zagonu Soluto prikaže privlačno oblikovano stran, na kateri so prikazane storitve in aplikacije, ki so se zagnale.

Glavni zaslon

Z zeleno barvo so označene stvari, ki jih lahko preprosto izklopimo, oranžna barva označuje srednje pomembne stvari, sivi vnosi pa so nujno potrebni za delovanje računalnika. Z miško lahko preprosto raziščemo, kaj posamezne storitve počnejo. Vsak vnos lahko izklopimo in se zažene na zahtevo ali pa zakasnimo njegov zagon, kar nam omogoča, da hitreje pričnemo z delom, ne da bi pri tem vplivali na funkcionalnosti računalnika.

Podrobnosti

Prav tako vidimo, kako so se odločili ostali uporabniki. Zgoraj desno lahko stalno opazujemo, kako naše spremembe vplivajo na hitrost zagona računalnika. Za bolj eksotične zadeve, ki smo jih namestili, lahko tudi sami dodamo opis in ga pošljemo na splet ter tako tudi drugim uporabnikom omogočimo, da sprejmejo pravilno odločitev.

Soluto pripravi tudi lep graf, ki nam pokaže, kako smo skrajšali (ali podaljšali) zagon računalnika. Osebno sem ga uspel s 3 minut in 41 sekund skrajšati na 2 minuti in 18 sekund, kar se v praksi dejansko kar pozna.

Zgodovina zagonov

Za vse, ki vam gre dolg zagon računalnika na živce, je Soluto primerna rešitev, še posebej, če ste še vedno na Windows XP. V kasnejših različicah (Vista in 7) je, kolikor vem, Microsoft uvedel nekaj  podobnih novosti, ki prav tako poskrbijo, da računalnik po zagonu hitreje postane odziven. Rešitev je bila predstavljena pred kratkim in je bila deležna velikega navala, tako da boste morda morali počakati nekaj dni, preden boste lahko prenesli namestitveno datoteko.

Blog Hapax Legomena se hitro zažene. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Strežnik na ključ

Ognjena lisica

Prejšnji teden sem se odločil za korak, za katerega si še pred kakšnim letom nisem mislil, da bi bil mogoč – za privzeti brskalnik sem nastavil Google Chrome. S tem se je končala moja dolgoletna romanca s Firefoxom, ki se je začela, verjeli ali ne, pri različici 0.3, leta 2002, ko se je imenoval še Phoenix in je bil samo stranski projekt Mozille. Ideja lahkotnega brskalnika brez navlake, ki jo je takrat še vključeval brskalnik Mozilla v obliki odjemalca za elektronsko pošto in drugih dodatkov, mi je bila tako blizu, da se nisem več oziral nazaj.

Sedaj, 7 let in pol kasneje, sem prejšnji teden za privzeti brskalnik nastavil Google Chrome. Glavni razlog je ponovno hitrost in zamisel brskalnika, ki ne vključuje nikakršne dodatne navlake in oblik “pomoči”, ki mi poskušajo olajšati izkušnjo brskanja. Nekaj glavnih razlogov, zakaj je Google Chrome preprosto boljši, sledi spodaj. Seveda pa vse drugo preprosto samo predstavlja dodatek osnovni značilnosti Chromea – hitrost. Brskalnik je hiter, ne glede na to, kaj počneš in koliko zavihkov imaš odprtih.

1. Minimalistični vmesnik

Google Chrome odpravi z večino gumbov in drugih elementov vmesnika. Ni več gumba za domov, ki sem ga v življenju uporabil mogoče dvakrat. Samo eno polje za iskanje in vpisovanje naslovov. Ni več gumba za prekinitev nalaganja strani in menijske vrstice. Vse to pomeni, da se vmesnik v celoti umakne uporabniku, razen tam, kjer ga potrebuješ.

2. Polje za iskanje in vpis naslovov

Najmočnejša točka brskalnika Google Chrome je vsekakor iskalno polje. V enem oknu imaš na voljo vse – iskanje po spletu, iskanje po zgodovini obiskanih strani, predloge že obiskanih strani ter predloge iskanja. Potem so tu inteligentni predlogi – če vpišete ime, kot je Lyndon Johnson Google Chrome omogoča neposreden klik na stran v Wikipediji, ki govori o tem predsedniku. Enako lahko z vpisom naslova filma skočite neposredno na stran IMDB.

Dodaten sladkorček je možnost uporabe iskalnega polja za iskanje po drugih iskalnikih. Če želite iskati po drugih straneh in iskalnikih, preprosto vpišete njihov naslov, stisnete TAB in že lahko iščete po njih. Izredno koristno.

Čarobna vrstica

3. Izredna zanesljivost

Google Chrome se ponaša z izredno napredno arhitekturo, v kateri je vsak jeziček ločen proces, kar pomeni, da sesutje enega jezička s seboj ne odnese celega brskalnika, ampak samo ta zavihek. Izredno prijazno, če med pisanjem zapisa na blog odprete stran, ki podre brskalnik.

Mimogrede, Google Chrome vključuje lastnega upravitelja opravil, s katerim lahko pregledujete posamezne zavihke in njihovo porabo računalniških virov, lahko pa posamezne procese tudi zapirate.

4. Brskalnik ne prekine uporabnikovega dela

Firefox ima resno težavo, da moraš pri namestitvi dodatkov in razširitev vedno ponovno zagnati brskalnik. Google Chrome tega ne potrebuje. Prav tako prenosov ne odpira v ločenem oknu, temveč so na voljo v osnovnem oknu za hiter dostop.

5. Dodatne malenkosti

Všeč mi je koncept novega zavihka, v katerem imaš bližnjice do pogosto obiskanih strani. Prav tako je simpatična možnost Pin tab, s katero pomanjšaš določene strani, ki jih imaš stalno odprte, da ne odžirajo dragocenega prostora med zavihki.

Moja zvestoba Firefoxu se je tako končala preprosto zaradi tega, ker je Google Chrome v brskalnike pripeljal nekaj novosti, ki so meni kot pisane na kožo. Pomembno vlogo pri odločitvi pa je igrala seveda tudi hitrost. Firefox se mi je včasih zdel hiter in odziven, danes pa se mi v primerjavi s Chromom zdi počasen kot le kaj. Mimogrede – opažam, da tudi bralci mojega bloga čedalje bolj pogosto prehajajo na Chrome. V preteklem mesecu je Firefox zabeležil 57-odstotni tržni delež. Uporabnikov Internet Explorerja je 18,78 odstotka, Chrome pa je na tretjem mestu s 16,5-odstotnim deležem.

Blog Hapax Legomena sicer priporoča Google Chrome, vendar to ne pomeni, da ne deluje v drugih brskalnikih. V kateremkoli brskalniku se lahko naročiš na vir RSS ali pa mi slediš na Twittru.

Ena od možnosti je seveda XAMPP, paket, ki vsebuje vse, kar potrebuješ (torej spletni strežnik Apache, podatkovni strežnik MySQL ter podporo za jezike PHP in Perl). Na podlagi tega lahko nato namestiš lokalno namestitev WordPressa. Toda že s tem je nekaj dela – nenazadnje moraš še vedno ustvariti podatkovno zbirko, urejati nastavitveno datoteko WordPressa in podobno. Sicer moraš to narediti tudi kasneje, ko ga nameščaš na resen strežnik, vendar je za neučakane ljudi, kot sem sam, že to preveč.

Vse v enem paketu

Ni videti privlačno, se pa zadaj skriva cel strežnik WordPress

Ob iskanju sem naletel na zanimivo rešitev – TurnKey Linux. Gre za tako imenovane virtualne naprave, ki so vnaprej pripravljene z namestitvami različnih razširjenih rešitev, kot so WordPress, Joomla in Drupal. S spleta si preprosto prenesete sliko operacijskega sistema, namestite enega od programov za poganjanje virtualnih naprav (priporočam Oraclov VirtualBox, ki je brezplačen in preprost za uporabo), odprete sliko in na vašem računalniku deluje namestitev strežnika. Vse je pripravljeno vnaprej in v manj kot minuti po zagonu virtualne naprave lahko že brskate po svojem WordPressu.

Nameščeno je vse – operacijski sistem Ubuntu, Apache, MySQL, FTP, Webmin, Web Shell in PHPMyAdmin ter seveda WordPress. Vse spremembe, ki jih naredite se shranjujejo in so vam ob ponovnem zagonu na voljo. Torej lahko po mili volji nadgrajujete WordPress in vtičnike ali spreminjate teme. Celotno zadevo lahko celo izvozite v Amazonov elastični oblak EC2.

Na voljo je cel kup naprav: poleg omenjenih zgoraj so še strežnik LAMP, datotečni strežnik, strežnik Torrent, Moodle, MySQL, Twiki, DocuWiki, Tomcat in drugi. Domnevam, da bi ljudje z nekoliko resnejšimi potrebami prav tako lahko uporabili rešitve TurnKey, ki sežejo bistveno preko mojega igranja.

Hapax Legomena je blog o tehnologiji in njenem vplivu na družbo in kulturo ter poslovanje. Ne zamudite novih zapisov in sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Kabul skozi oči bralca

Na voljo je kar nekaj knjig, med katerimi so mi najbolj v oči padle Macbeth, Steinbeckovi Sadovi jeze ter Tek za zmajem Khaleda Hosseinija. Na sliki lahko vidite izobilje informacij, ki so na voljo bralcu. Privzeto so seveda prikazani satelitski posnetki mesta ter tridimenzionalni model zloglasnega stadiona Ghazi, kjer so pod Talibani med polčasi nogometnih tekem s kamenjanjem kaznovali ljudi. V oblačku, povezanem z lokacijo, je prikazana stran v knjigi, kjer je lokacija omenjena, ter pomembni odlomki iz besedila.

Poleg tega so v oblačku na voljo tudi vprašanja, saj je stvar namenjena študentom. Na koncu so še povezave na zgodovino kaznovanja s kamenjanjem ter razširjene informacije o smrtni kazni.

Ko naložite datoteko kml, se vam med lokacijami prikažejo vsa poglavja in preprosto lahko skačete od lokacije na lokacijo ter svojo izkušnjo branja knjige še obogatite z vizualnim pogledom na kraje, kjer se odvija dogajanje. Do informacij pridete s klikom na posamezne oznake lokacij.

Oglejte si celoten seznam knjig, vključenih v LitTrips in uživajte. Poleg zgoraj naštetih se mi zdi zanimiva še Odiseja ter The Road Cormacka McCarthyja.

Hapax Legomena je blog o tehnologiji in njenem vplivu na družbo in kulturo ter poslovanje. Ne zamudite novih zapisov in sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

V Google Earth na voljo prve slike, posnete s satelitom GeoEye-1

Google Earth pridobil oceane

Antični Rim v 3D v Google Earth

My Mouse Path

Ta mala javanska aplikacija ne dela nič drugega, kot da na prazno belo površino riše poteze, ki jih čez dan med delom naredite z miško. Prenesite si datoteko .jar in jo zaženite, nato pa jo pustite, da deluje v ozadju. Rezultat je fantastičen.

Kakšno pot čez dan naredi miška na mojem računalniku

Ko premaknete miško naredi črto in ko nekaj časa ne naredite nič, se ustvari črn krog.

Hackey

Hackey je še bolj preprost, je pa zanimiv samo za uporabnike storitve last.fm. V okence vpišete svoje uporabniško ime in storitev vam sporoči v kateri lestvici je napisanih največ vaših skladb. Pri meni zmagajo komadi v C-durovski lestvici.

C-durovska lestvica prepričljivo vodi

Twitter Reactions

Twitter Reactions je dodatek za brskalnik Chrome in je enako preprost kot zgoraj omenjeni zadevi. Ob obisku strani preprosto stisnete gumb v orodni vrstici in pokaže vam, kdo je omenil določeno stran na Twitterju.

Twitter Mentions v akciji na mojem blogu

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

Facebook, Twitter in vprašanja zasebnosti

Feedly je zanimiv dodatek za branje virov RSS