Google Chrome sedaj privzeti brskalnik

Ognjena lisica

Prejšnji teden sem se odločil za korak, za katerega si še pred kakšnim letom nisem mislil, da bi bil mogoč – za privzeti brskalnik sem nastavil Google Chrome. S tem se je končala moja dolgoletna romanca s Firefoxom, ki se je začela, verjeli ali ne, pri različici 0.3, leta 2002, ko se je imenoval še Phoenix in je bil samo stranski projekt Mozille. Ideja lahkotnega brskalnika brez navlake, ki jo je takrat še vključeval brskalnik Mozilla v obliki odjemalca za elektronsko pošto in drugih dodatkov, mi je bila tako blizu, da se nisem več oziral nazaj.

Sedaj, 7 let in pol kasneje, sem prejšnji teden za privzeti brskalnik nastavil Google Chrome. Glavni razlog je ponovno hitrost in zamisel brskalnika, ki ne vključuje nikakršne dodatne navlake in oblik “pomoči”, ki mi poskušajo olajšati izkušnjo brskanja. Nekaj glavnih razlogov, zakaj je Google Chrome preprosto boljši, sledi spodaj. Seveda pa vse drugo preprosto samo predstavlja dodatek osnovni značilnosti Chromea – hitrost. Brskalnik je hiter, ne glede na to, kaj počneš in koliko zavihkov imaš odprtih.

1. Minimalistični vmesnik

Google Chrome odpravi z večino gumbov in drugih elementov vmesnika. Ni več gumba za domov, ki sem ga v življenju uporabil mogoče dvakrat. Samo eno polje za iskanje in vpisovanje naslovov. Ni več gumba za prekinitev nalaganja strani in menijske vrstice. Vse to pomeni, da se vmesnik v celoti umakne uporabniku, razen tam, kjer ga potrebuješ.

2. Polje za iskanje in vpis naslovov

Najmočnejša točka brskalnika Google Chrome je vsekakor iskalno polje. V enem oknu imaš na voljo vse – iskanje po spletu, iskanje po zgodovini obiskanih strani, predloge že obiskanih strani ter predloge iskanja. Potem so tu inteligentni predlogi – če vpišete ime, kot je Lyndon Johnson Google Chrome omogoča neposreden klik na stran v Wikipediji, ki govori o tem predsedniku. Enako lahko z vpisom naslova filma skočite neposredno na stran IMDB.

Dodaten sladkorček je možnost uporabe iskalnega polja za iskanje po drugih iskalnikih. Če želite iskati po drugih straneh in iskalnikih, preprosto vpišete njihov naslov, stisnete TAB in že lahko iščete po njih. Izredno koristno.

Čarobna vrstica

3. Izredna zanesljivost

Google Chrome se ponaša z izredno napredno arhitekturo, v kateri je vsak jeziček ločen proces, kar pomeni, da sesutje enega jezička s seboj ne odnese celega brskalnika, ampak samo ta zavihek. Izredno prijazno, če med pisanjem zapisa na blog odprete stran, ki podre brskalnik.

Mimogrede, Google Chrome vključuje lastnega upravitelja opravil, s katerim lahko pregledujete posamezne zavihke in njihovo porabo računalniških virov, lahko pa posamezne procese tudi zapirate.

4. Brskalnik ne prekine uporabnikovega dela

Firefox ima resno težavo, da moraš pri namestitvi dodatkov in razširitev vedno ponovno zagnati brskalnik. Google Chrome tega ne potrebuje. Prav tako prenosov ne odpira v ločenem oknu, temveč so na voljo v osnovnem oknu za hiter dostop.

5. Dodatne malenkosti

Všeč mi je koncept novega zavihka, v katerem imaš bližnjice do pogosto obiskanih strani. Prav tako je simpatična možnost Pin tab, s katero pomanjšaš določene strani, ki jih imaš stalno odprte, da ne odžirajo dragocenega prostora med zavihki.

Moja zvestoba Firefoxu se je tako končala preprosto zaradi tega, ker je Google Chrome v brskalnike pripeljal nekaj novosti, ki so meni kot pisane na kožo. Pomembno vlogo pri odločitvi pa je igrala seveda tudi hitrost. Firefox se mi je včasih zdel hiter in odziven, danes pa se mi v primerjavi s Chromom zdi počasen kot le kaj. Mimogrede – opažam, da tudi bralci mojega bloga čedalje bolj pogosto prehajajo na Chrome. V preteklem mesecu je Firefox zabeležil 57-odstotni tržni delež. Uporabnikov Internet Explorerja je 18,78 odstotka, Chrome pa je na tretjem mestu s 16,5-odstotnim deležem.

Blog Hapax Legomena sicer priporoča Google Chrome, vendar to ne pomeni, da ne deluje v drugih brskalnikih. V kateremkoli brskalniku se lahko naročiš na vir RSS ali pa mi slediš na Twittru.


Strežnik na ključ

Ob prehodu na novo platformo (torej WordPress) je bil prvi korak preverjanje zmožnosti in določenih funkcionalnosti. Zanimale so me predvsem stvari, kot so uvažanje zapisov z Bloggerja, možnosti nameščanja tem, preverjanje prenosa komentarjev ter drugo. Za preizkušanje takih možnosti pa potrebuješ delujočo namestitev strežnika. Ker pa seveda nisem nameraval zakupiti prostora na strežniku, preden bi preizkusil te možnosti, sem začel iskati način, da bi strežnik namestil lokalno.

Ena od možnosti je seveda XAMPP, paket, ki vsebuje vse, kar potrebuješ (torej spletni strežnik Apache, podatkovni strežnik MySQL ter podporo za jezike PHP in Perl). Na podlagi tega lahko nato namestiš lokalno namestitev WordPressa. Toda že s tem je nekaj dela – nenazadnje moraš še vedno ustvariti podatkovno zbirko, urejati nastavitveno datoteko WordPressa in podobno. Sicer moraš to narediti tudi kasneje, ko ga nameščaš na resen strežnik, vendar je za neučakane ljudi, kot sem sam, že to preveč.

Vse v enem paketu

TurnKey Linux

Ni videti privlačno, se pa zadaj skriva cel strežnik WordPress

Ob iskanju sem naletel na zanimivo rešitev – TurnKey Linux. Gre za tako imenovane virtualne naprave, ki so vnaprej pripravljene z namestitvami različnih razširjenih rešitev, kot so WordPress, Joomla in Drupal. S spleta si preprosto prenesete sliko operacijskega sistema, namestite enega od programov za poganjanje virtualnih naprav (priporočam Oraclov VirtualBox, ki je brezplačen in preprost za uporabo), odprete sliko in na vašem računalniku deluje namestitev strežnika. Vse je pripravljeno vnaprej in v manj kot minuti po zagonu virtualne naprave lahko že brskate po svojem WordPressu.

Nameščeno je vse – operacijski sistem Ubuntu, Apache, MySQL, FTP, Webmin, Web Shell in PHPMyAdmin ter seveda WordPress. Vse spremembe, ki jih naredite se shranjujejo in so vam ob ponovnem zagonu na voljo. Torej lahko po mili volji nadgrajujete WordPress in vtičnike ali spreminjate teme. Celotno zadevo lahko celo izvozite v Amazonov elastični oblak EC2.

Na voljo je cel kup naprav: poleg omenjenih zgoraj so še strežnik LAMP, datotečni strežnik, strežnik Torrent, Moodle, MySQL, Twiki, DocuWiki, Tomcat in drugi. Domnevam, da bi ljudje z nekoliko resnejšimi potrebami prav tako lahko uporabili rešitve TurnKey, ki sežejo bistveno preko mojega igranja.

Hapax Legomena je blog o tehnologiji in njenem vplivu na družbo in kulturo ter poslovanje. Ne zamudite novih zapisov in sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Literarna potovanja v Google Earth

Za Google Earth lahko človek najde izjemne dodatke in podatkovne plasti, toda že dolgo me ni nobena navdušila tako kot Google LitTrips. Gre za dodatno plast, ki vključuje “potovanja” skozi knjige. Vsako potovanje prikazuje ključne lokacije v knjigi in jih opremlja z odlomki iz knjig, slikami ter drugimi informacijami.

Kabul

Kabul skozi oči bralca

Na voljo je kar nekaj knjig, med katerimi so mi najbolj v oči padle Macbeth, Steinbeckovi Sadovi jeze ter Tek za zmajem Khaleda Hosseinija. Na sliki lahko vidite izobilje informacij, ki so na voljo bralcu. Privzeto so seveda prikazani satelitski posnetki mesta ter tridimenzionalni model zloglasnega stadiona Ghazi, kjer so pod Talibani med polčasi nogometnih tekem s kamenjanjem kaznovali ljudi. V oblačku, povezanem z lokacijo, je prikazana stran v knjigi, kjer je lokacija omenjena, ter pomembni odlomki iz besedila.

Poleg tega so v oblačku na voljo tudi vprašanja, saj je stvar namenjena študentom. Na koncu so še povezave na zgodovino kaznovanja s kamenjanjem ter razširjene informacije o smrtni kazni.

Ko naložite datoteko kml, se vam med lokacijami prikažejo vsa poglavja in preprosto lahko skačete od lokacije na lokacijo ter svojo izkušnjo branja knjige še obogatite z vizualnim pogledom na kraje, kjer se odvija dogajanje. Do informacij pridete s klikom na posamezne oznake lokacij.

Oglejte si celoten seznam knjig, vključenih v LitTrips in uživajte. Poleg zgoraj naštetih se mi zdi zanimiva še Odiseja ter The Road Cormacka McCarthyja.

Hapax Legomena je blog o tehnologiji in njenem vplivu na družbo in kulturo ter poslovanje. Ne zamudite novih zapisov in sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

V Google Earth na voljo prve slike, posnete s satelitom GeoEye-1

Google Earth pridobil oceane

Antični Rim v 3D v Google Earth

Vizualizacije, statistika in malo Twittra

Da malo pretrgam monotonijo dolgih in poglobljenih zapisov, sledijo tri kratke, a zabavne zadevice, s katerimi sem se igral zadnje čase.

My Mouse Path

Ta mala javanska aplikacija ne dela nič drugega, kot da na prazno belo površino riše poteze, ki jih čez dan med delom naredite z miško. Prenesite si datoteko .jar in jo zaženite, nato pa jo pustite, da deluje v ozadju. Rezultat je fantastičen.

Pot moje miške v enem dnevu

Kakšno pot čez dan naredi miška na mojem računalniku

Ko premaknete miško naredi črto in ko nekaj časa ne naredite nič, se ustvari črn krog.

Hackey

Hackey je še bolj preprost, je pa zanimiv samo za uporabnike storitve last.fm. V okence vpišete svoje uporabniško ime in storitev vam sporoči v kateri lestvici je napisanih največ vaših skladb. Pri meni zmagajo komadi v C-durovski lestvici.

Rezultat moje knjižnice

C-durovska lestvica prepričljivo vodi

Twitter Reactions

Twitter Reactions je dodatek za brskalnik Chrome in je enako preprost kot zgoraj omenjeni zadevi. Ob obisku strani preprosto stisnete gumb v orodni vrstici in pokaže vam, kdo je omenil določeno stran na Twitterju.

Twitter Mentions

Twitter Mentions v akciji na mojem blogu

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

Facebook, Twitter in vprašanja zasebnosti

Feedly je zanimiv dodatek za branje virov RSS