Veliki pregled blogerskih platform – Posterous

Pregled zaključujem s pogledom na storitev Posterous. Če sta WordPress in Blogger tradicionalni blogerski platformi ter Tumblr nekakšno orodje za zbiranje vsebin, je Posterous mešanica bloga in platforme za tako imenovan “lifestreaming”. Gre za koncept, ki naj bi na enem mestu zbiral vse naše interakcije z različnimi storitvami in družabnimi omrežji.

Posterous je zanimiv iz več vidikov. V prvi vrsti nam nudi večino stvari, ki nam jih nudijo druge blogerske platforme – urejevalnik besedila, možnosti nalaganja različnih večpredstavnostnih vsebin in druge. Toda bolj kot na spletni vmesnik se Posterous zanaša na elektronsko pošto. Objavljanje je namreč možno tako, da preprosto pošljemo sporočilo in storitev ga samodejno objavi. Pošljemo lahko besedilo, povezavo, video ali glasbo in storitev samodejno ustvari zapis ter nam pošlje sporočilo, da smo bili nadvse uspešni pri objavljanju.

Še bolj zanimiv pa je Posterous z vidika centralizacije. Integriran je namreč s številnimi storitvami in nam omogoča, da preprosto objavljamo posodobitve tudi na njih. Če želimo določen zapis objaviti tudi na Twitterju, preprosto pošljemo elektronsko sporočilo na naslov twitter@posterous.com. Če želimo isto posodobitev objaviti na Twittru in Facebooku, samo dodamo še eno storitev v formatu twitter+facebook@posterous.com. Možnosti so skoraj neomejene, saj je podprtih storitev ogromno od LinkedIna in Twitterja do Xange in WordPressa.

Posterous lahko tako služi kot blog ali kot za uporabo preprosto osrednje mesto za združevanje vseh dejavnosti vaše spletne osebnosti. Pri tem nudi tudi možnost spremljanja ostalih uporabnikov, podobno kot Twitter ali Tumblr. Seveda vključuje tudi predloge, ki jih lahko preprosto spremenite, če želite. Gre za zanimivo storitev, ki sicer nudi zelo osnoven nabor tradicionalnih blogerskih možnosti, obenem pa preseneča z dodatkom res zanimivih inovacij, kjer izstopa ravno možnost povezovanja različnih storitev. 

Zaključek

Kljub vsem prezgodnjim napovedim o umiranju blogov si upam trditi, da smo še daleč od tega. Trenutno smo nekje v fazi streznitve, v kateri imamo na eni strani uveljavljene ponudnike, ki so prevetrili negotove začetke, ter mlajše, bolj pogumne ponudnike, ki se želijo vzpeti na prestol. Za vsakega, ki bi si danes želel začeti z bloganjem je veliko izbire in storitve se med seboj razlikujejo dovolj, da lahko podprejo tudi najbolj inovativne vsebinske zamisli.

Je pa nekaj očitno – le težko bo uspeti platformam, ki naj bi omogočale vse vsem. Blogger in WordPress (ter deloma Livejournal in Typepad) že pokrivata celoten obseg teh platform. Ob tem se Blogger še bolj posveča nezahtevnim uporabnikom, WordPress pa zahtevnejšim. Tumblr in Posterous poskušata ponuditi manj in drugačne možnosti, ki so namenjene specifičnemu občinstvu.

Pri tem je zanimivo še nekaj – predvsem novejše platforme odpirajo prostor novim pristopom k vsebinam in spodbujajo drugačne pristope k bloganju. Klasičen blog z besedilom in nekaj slikami je dozorel in sedaj se iščejo novi načini, s katerimi želijo ljudje uresničiti svojo ustvarjalnost. Kakorkoli torej pogledam, lahko rečem, da je prihodnost svetla.

Blog Hapax Legomena obstaja se sicer skriva tudi nekje na posterousu, ni pa ravno aktualen. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – Tumblr

Veliki pregled blogerskih platform – Tumblr

O Tumblrju sem prvič pisal 12. marca 2007, kar si štejem kot vizionarski dosežek. :) Skratka, od takrat se je Tumblr razvijal in rasel in sedaj so pomembni. Po najnovejših podatkih imajo 6 milijonov uporabnikov in 1,5 milijarde ogledov strani, s čimer se uvrščajo med 50 najbolj obiskanih strani v ZDA. Zanimivo je, da je samo polovica uporabnikov iz ZDA, kar pomeni, da ima Tumblr ugodno klimo za razvoj močne mednarodne skupnosti.

Tumblrjeva nadzorna plošča

Danes Tumblr opisujem kot nekakšno mešanico Twitterja in Bloggerja. Nudi namreč bolj raznolike možnosti ustvarjanja vsebin kot Twitter, saj lahko objavljate fotografije, video posnetke, citate, besedilo, povezave ali mešanico vsega naštetega. S tega vidika je torej bistveno bližje Bloggerju, saj ne vsiljuje omejitve glede dolžine. Po drugi strani pa nudi osnovne družabne možnosti, kot so sledenje prijateljem ali zanimivim uporabnikom, “rebloganje” in seveda vseprisotni “všeč mi je”.

Preprostost na prvem mestu

Osnovna značilnost Tumblrja je preprosta uporaba. Ob prijavi v sistem vas pozdravi vmesnik, ki od vas zahteva samo eno informacijo – kaj želite objaviti. Nato kliknete na sliko, povezavo ali karkoli že in preprosto naložite sliko ali vpišete povezavo, dodate vrstico ai dve besedila, če vas že srbi, in objavite. Ima pa osnovni vmesnik, oziroma nadzorna plošča še eno nalogo – služi kot zbirno mesto za objave uporabnikov, ki jim sledite. Če ste namreč pri pregledovanju drugih blogov na Tumblrju kliknili “Follow”, se vam nove objave prikazujejo v osnovnem vmesniku – podobno kot pri Twitterju. Skratka, celoten postopek uporabe Tumblrja je res preprost.

Uporabnikom je na voljo tudi lepa izbira predpripravljenih tem, ki so večinoma zelo okusno oblikovane. Uporabnik ima tako hitro občutek zadovoljstva s svojim delom. Seveda je lahko predloge blogov mogoče tudi prilagoditi, za kar pa mora uporabnik že brskati po kodi CSS. Predloge je mogoče tudi kupiti, menim pa, da se za to prav veliko ljudi ne bo odločilo.

Osebno moram priznati, da je končni rezultat bloganja na Tumblrju skoraj brez izjeme fantastičen. Moj blog na Tumblrju mi je vedno, ko ga odprem, zelo všeč, kljub temu, da ga nisem prilagajal niti malo.

Fuck Yeah!

Moj blog na Tumblrju

Sedaj pa še k morda zanimivejši temi. Tumblr se je izkazal kot odlično orodje za agregatorske in tematske bloge. Veliko blogov namreč zbira vsebine z drugih blogov in jih objavlja. Prav tako so zabavni tematski blogi, kot so različni Fuck Yeah blogi. Recimo Fuck Yeah Sharks, Fuck Yeah Advertising in Fuck Yeah Condiments. Obstaja celo spletna storitev, v katero vpišete besedo in preverite, ali obstaja Fuck Yeah blog na to temo. Imenuje se Is It A Fuck Yeah? Po njihovem štetju jih je čez 10,000.

Skratka, Tumblr je zanimiva blogerska platforma, ki je botrovala nastanku nekoliko drugačne kulture bloganja s poudarkom na preprostosti in osredotočenosti na posamezne vsebine. Se mi pa zdi, da so od vseh ogromno naredili za razširitev bloganja na širšo javnost. Glavni razlog za to so preprostost bloganja ter preprostost spremljanja ostalih blogov, ki poteka preko enakega vmesnika.

Še kratek seznam priporočenih blogov, ki jih spremljam.

The Impossible Cool

Catalog Living

Give Me Something to Read

Best of Wikipedia

Datavis

Daily Seinfeld

Blog Hapax Legomena obstaja tudi na Tumblrju, povezava pa se skriva v besedilu zapisa. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

Na področju blogov je WordPress velika gorila. Odprtokodni projekt je prerasel v eno najbolj razširjenih spletnih platform, ki poganja ogromno blogov (202 milijona po zadnjih podatkih).

WordPress se šteje med rešitve za “resne” blogerje. Vešči uporabniki lahko prilagodijo praktično vse na sistemu – od videza do izvorne kode dodatkov in celo sistema. Uporabniki imamo prav tako na voljo nešteto različnih predlog, dodatkov, vključkov in druge šare, s katero lahko iz čistega bloga naredimo pravi balzam za psihedelične duše.

Pred kratkim je WordPress dosegel različico 3.0, kar jasno govori o njegovi zrelosti. Novosti je precej in velika večina jih je usmerjena ravno k prilagodljivosti. Ta poudarek jasno odraža dejansko stanje na trgu, saj čedalje več ljudi WordPress uporablja bolj kot vsestranski sistem za upravljanje vsebin kot pa blogersko platformo.

Novosti vključujejo novo privzeto predlogo, prenovljen upraviteljski vmesnik, združeno kodo večuporabniškega sistema, kar omogoča, da na eni namestitvi gostuje več blogov. Prav tako je več poudarka na urejanju navigacije po straneh ter podpora za različne tipe vsebin. Skratka, WordPress počasi mutira v bistveno bolj kompleksen in prilagodljiv sistem za upravljanje vsebin.

Toda s tem WordPress na nek način svet bloganja zapira širši javnosti. Nič ne rečem, namestitev aplikacije je razmeroma preprosta in še vedno se lahko uporabnik odloči za že gostovano rešitev, kot je WordPress.com ali druge. Toda dejstvo je, da je že osnovni vmesnik izredno napreden. Seveda dovoljuje veliko svobode, toda če so mi izkušnje kaj pokazale, je to, da ljudje ne želijo vedno zmogljivosti in prilagodljivosti.

WordPress bo seveda rastel naprej. Če že kaj, mu te mutacije odpirajo nova vrata na nova področja in torej drugačno prihodnost. Še vedno ostaja daleč najboljša izbira za vse, ki si želijo zmogljive in vsestranske blogerske platforme. Tu zaenkrat nima resne konkurence.

Še pregled novosti v WordPressu 3.0

Blog Hapax Legomena se je začetek tega leta preselil z Bloggerja na WordPress. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Zadnje čase pogosto slišim komentarje, ki govorijo o smrti blogov. Ta zastareli izum naj bi nadomestila Twitter in Facebook s svojo hitrostjo in neposrednostjo. Seveda je to logična posledica naše fascinacije s tehnologijo – nove inovacije vedno želimo videti kot “ubijalce” starejših. Toda po drugi strani pa lahko pogosto pri tem napačno razumemo, kaj se dejansko dogaja in zakaj.

Najprej bi rad naslovil zgornje vprašanje. Osebno mislim, da Twitter in Facebook ne bosta nadomestila tradicionalnih blogov iz preprostega razloga – gre namreč za komunikacijski orodji, ki se sicer lahko uporabljata za ustvarjanje vsebine, vendar sta pri tem izjemno neučinkovita v primerjavi z blogi. Blogi, po drugi strani, so orodje za ustvarjanje vsebine in tako manj primerni za komunikacijo. Stanje vidim torej bolj kot dopolnjujoče se storitve kot tehnologije, ki bi se med seboj izpodrivale. Komunikacija vedno potrebuje neko vsebino in za vsebino so primernejši blogi, ki lahko sprožijo komunikacijo prek drugih kanalov.

Toda obenem to pomeni, da se spreminjajo tudi blogi. Današnja podoba blogov in platform je bistveno drugačna od tiste, ki smo jo imeli, ko sem začel blogati pred štirimi leti. Blogi so po eni strani postali bolj profesionalni in v določenih segmentih začeli neposredno konkurirati medijem, čeprav tega v Sloveniji morda niti ne opazimo. Po drugi strani so določene platforme prepisale kar nekaj poglavij od družabnih medijev, ki so v enakem obdobju doživeli izjemno rast.

Na kratko bom predstavil štiri platforme, ki kažejo največ življenja in so tako ali drugače najpomembnejše: Blogger, WordPress, Tumblr in Posterous. Začel bom kar z Bloggerjem, platformo, od katere sem se poslovil lani konec leta in nato nadaljeval z WordPressom, trenutno platformo.

Blogger – starosta gostovanih blogerskih platform

Blogger je med največjimi ponudniki gostovanih blogov. Googlova storitev nikdar ni nudila največ možnosti ali res izrednih možnosti, toda dejstvo je, da nudi dovolj preproste možnosti, da dejansko omogoča vsakomur, da vzpostavi in na hitro oblikuje svoj blog.

V zadnjih šestih mesecih so dodali kar nekaj novosti, s katerimi so naslovili nekatere izmed najbolj perečih pomanjkljivosti. Med njimi so možnost dodajanja samostojnih strani, urejanje teme bloga z vizualnimi orodji ter statistiko. Dodajanje samostojnih strani je tako ali tako higienski minimum, zanimivejši pa sta drugi dve novi možnosti.

Urejevalnik predloge bloga je izredno zmogljiv in omogoča podrobno spreminjanje tudi najmanjših lastnosti bloga – od pisave v naslovu do širine zapisov in postavitve elementov strani. Priznati moram, da sem ob tem, ko sem prvič videl urejevalnik, skoraj obžaloval menjavo platforme. Iz urejevalnika bi se lahko veliko naučile ostale platforme, saj je izredna zmogljivost skrita v preprostem vmesniku, ki tudi uporabnikom, ki si niso ravno blizu s tehnologijo omogoča, da ustvarijo privlačne bloge po svoji želji.

Zanimiva nova lastnost Bloggerja pa je statistika. Vmesnik je podoben tistemu v Google Analytics, seveda pa ima manj možnosti. Na hitro lahko pregledate najbolj priljubljene strani, število obiskovalcev, število naloženih strani ter vire prometa. Zopet gre za možnost, ki je več kot očitno namenjena posameznikom, ki bi lahko cenili to možnost, nimajo pa znanja ali volje, da bi na svoj blog ročno namestili Google Analytics.

Blogger tako po mojem mnenju ostaja vodilna splošna blogerska platforma za splošno rabo. Namenjena je manj zahtevnim uporabnikom in jim nudi tisto, kar potrebujejo, obenem pa je še vedno mogoče pokukati pod pokrov motorja in nastaviti določene stvari. V osnovnem paketu je vključenih dovolj stvari, da osebni spletni dnevniki in tudi  bolj ambiciozni projekti, lahko brez težav živijo uspešno in dolgo življenje. Preprostost uporabe dopolnjujejo najrazličnejše dodatne možnosti, ki jih je mogoče dodati s pomočjo dodatkov in razširitev.

Blog Hapax Legomena se je začetek tega leta preselil z Bloggerja na WordPress. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Gmail dodal bogate podpise

Ena največjih pritožb čez Gmail je bila nezmožnost dodajanja bogatih podpisov. Če uporabljaš namizni odjemalec, kot je Outlook ali kaj podobnega, si lahko vedno ustvaril podpis s slikami, povezavami in oblikovanim besedilom. Gmail tega ni imel do danes, ko so to možnost končno dodali. Obiščite stran Settings (Nastavitve) in oblikujte svoj podpis. Zanimiva možnost je tudi, da lahko naredite različne podpise za različne račune, do katerih dostopate preko Gmaila. Seveda to velja samo, če imate nastavljeno, da vam Gmail pobira pošto iz različnih računov.

Nekaj možnosti v bogatih podpisih v Gmailu

Osebno bom še naprej uporabljal WiseStamp. Dodatek za brskalnik namreč omogoča tako oblikovanje podpisov, obenem pa vam omogoča še izredno preprosto dodajanje profilov na družabnih omrežjih ter celo prikazovanje zapisov iz virov RSS. Skratka, pravi švicarski nož podpisov.

Blog Hapax Legomena ima vsakič drugačno prav to besedilo. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Bogati podpisi v spletni pošti

Google Docs dodal prepoznavanje besedila v datotekah PDF

Google Docs je dodal zanimivo in koristno novost. Gre za možnost, s katero lahko pri nalaganju datotek PDF in slik na Google Docs, vključite možnost optičnega prepoznavanja znakov (OCR). Govorim o skeniranih in fotografiranih dokumentih, v katerih ne morete izbrati besedila, saj gre za sliko.

Ko obiščete Google Docs, preprosto kliknete možnost za nalaganje datotek (sedaj lahko nalagate datoteke vseh formatov) in na zaslonu, ki se pokaže izberete možnost za preoblikovanje besedila v datotekah PDF v dokument Google Docs. Ko ga naložite, storitev iz datoteke izloči besedilo in ga prikaže poleg naloženega PDF-ja.

Nalaganje na Google Docs

Seveda natančnost prepoznavanja ni popolna. V primerjavi s profesionalnimi programi je pravzaprav obupna, saj se pojavlja izredno veliko napak in ne prepoznava šumnikov. Toda za večino uporabnikov to niti ni pomembno, saj tako možnost potrebujejo le enkrat ali dvakrat na leto in takrat je človek pripravljen požreti to dodatno delo, če to pomeni, da ti ni treba pretipkavati na roke celega dokumenta.

Gre za zanimivo dodatno možnost, ki bo marsikomu prišla prav. Še pomembneje pa je, da je brezplačna, kar je izredno ugodno v primerjavi s številnimi profesionalnimi plačljivimi paketi, ki lahko dosežejo cene tudi do več sto evrov.

Blog Hapax Legomena je že v copy/paste obliki. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Nastavite sliko kot ozadje na Googlovi domači strani

Nastavite sliko kot ozadje na Googlovi osnovni strani

Po res dolgem premoru se spet vračam s kratkim zapisom. Baby steps. :)

Google se je končno uklonil pritiskom in sedaj omogoča prilagoditev svoje osnovne minimalistične strani. Ko naložite stran http://www.google.com, imate v levem spodnjem kotu sedaj možnost, da prilagodite ozadje. Slike lahko izberete s svojega računalnika in albumov Picassa ali pa se odločite, da uporabite izbrane slike.

Google nad Snežnikom

Google nad Snežnikom

Nova možnost je očiten odziv na Microsoftov iskalnik Bing, ki je navdušil ravno s čudovitimi ozadji. Osebno mi je sicer za osnovno stran popolnoma vseeno, saj je nikdar ne vidim, glede na to, da svoja iskanja izvajam neposredno iz čarobne vrstice. Lahko pa razumem, da si ljudje želijo osebne izkušnje, ki jo Google mora zagotoviti, ne glede na to, ali se to morda ne sklada z njihovo filozofijo minimalizma na domači strani.

Blog Hapax Legomena je minimalističen. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Google Chrome sedaj privzeti brskalnik

Pripovedovanje zgodb skozi iskanje

Verjetno vas je velika večina že videla Googlov oglas Parisian Love, v katerem je preko iskalnih gesel povedana izredno privlačna zgodba. Osebno nisem ravno nek navdušenec nad oglasi, vendar gre v tem primeru za tako preprosto in dobro izpeljano zamisel, da si oglas zasluži vsaj to povezavo.

Toda to ni tema tega zapisa – Google je namreč te dni predstavil orodje Search Stories Video Creator, s katerim lahko tudi uporabniki ustvarjajo svoje zgodbe. Zamisel je preprosta – preko sedmih iskalnih pojmov povedati zgodbo. Pri vsakem geslu lahko izberete kakšen iskalnik naj bo uporabljen (zemljevidi, slike, navadno iskanje, iskanje izdelkov, blogi, novice in knjige). Pri vsakem geslu si lahko ogledate predogled zadetkov in po izbranih geslih izberete glasbo ter zaključite postopek. Zelo preprosto.

Stvar mi je bila tako všeč, da sem začel razmišljati, kakšno zgodbo bi bilo mogoče povedati na tak način. Na koncu sem se odločil, da si namesto ustvarjanja lastne zgodbe raje sposodim pripoved nekoga drugega, končni rezultat igranja pa je spodaj. Mislim, da nihče ne bo imel težav ugotoviti, za katero zgodbo gre, vseh komentarjev in predlogov pa bom seveda zelo vesel.

Blog Hapax Legomena je zgodba zase. Ne zamujaj novih vsebin brez oglasov in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Animoto za resnično impresivno razkazovanje slik

Samodejno pripravljanje vsebin za Kindle

Kot zadovoljni uporabnik Kindla sem si zadal nalogo, da slovenskim lastnikom vsake toliko časa predstavim kakšno novost, ki jim lahko pomaga pri uporabi te resnično priročne naprave. Danes bom predstavil dve storitvi, s katerima lahko sami pripravite vsebine za svoje Kindle (ali druge e-bralnike).

Instapaper

Instapaper sem opazil že pred časom in v tem času je sicer banalno preprosta storitev postala še bolj koristna. Gre namreč za zelo preprosto storitev, ki omogoča, da si članke, za katere nimate časa, shranite za kasneje in jih preberete, ko imate čas. Ustvariti morate račun in si v brskalnik namestiti aktiven zaznamek (bookmarklet). Za shranjevanje članka samo stisnete zaznamek in zadeva se shrani za kasneje.

Toda Instapaper ima v rokavu še par asov. Prvi je aplikacija za iPhone/iPod Touch, ki vam omogoča, da članke berete tudi, ko niste za računalnikom. Ne bi verjeli, kako koristna je zadeva, ko morate koga čakati in se preprosto zatopite v kakšen članek s par tisoč besedami.

Instapaper izbira

Izbira formatov

Druga novost, ki so jo predstavili v zadnjem času pa je predpriprava člankov za Kindle. Na seznamu shranjenih člankov preprosto kliknete na povezavo, ki vam vse neprebrane članke združi v eno samo za Kindle pripravljeno datoteko. Shranite jo na disku in nato prenesete na svoj Kindle. Instapaper podpira tudi ePub, kar pomeni, da je koristen tudi uporabnikom drugih e-bralnikov. Odkrito povedano, nič boljšega ni, kot shraniti cel kup res dolgih člankov in jih nato v miru prebrati na svojem e-bralniku.

Storitev je v celoti brezplačna, čeprav lahko avtorje podprete z nakupom izboljšane iPod aplikacije. Instapaper poskrbi tudi za vse, ki se jim ne da iskati člankov za branje. Give Me Something to Read je blog, na katerem so zbrani najboljši in najbolj priljubljeni dolgi članki.

eReadUps

eReadUps je prav tako zanimiv projekt z nekoliko drugačnimi poudarki. Podobno vam ustvari prilagojeno e-knjigo, le da je osredotočen na različne wiki vire. Na strani morate ustvariti svoj račun (trenutno je še v preizkusni fazi, vendar sem povabilo dobil brez težav), nato pa preprosto vpišete geslo. Storitev preišče različne vire (Wikipedia, Wikia, WikiTravel in MedPedia) in vam prikaže povezane članke. Odkljukate posamezne članke in eReadUps vam ustvari knjigo, ki jo lahko nato shranite na disk v formatu za Kindle ali ePub.

Storitev je vsekakor koristna za določene članke iz Wikipedie ali za preprosto izgradnjo osnovnega turističnega vodiča. Wikitravel in Wikipedia skupaj namreč ponudita kar informativen skupek informacij o bolj priljubljenih turističnih destinacijah. Kindle ali drug e-bralnik lahko tako postane tudi turistični vodič. Koristno je tudi pri branju določenih gesel na Wikipediji, ki so lahko resnično dolga.

Facebook

Pridružite se skupini Kindle Slovenija

Ob tem bi rad povabil vse bralce, ki vas zanima Kindle in e-knjige na splošno, da obiščejo skupino na Facebooku, ki sem jo ustvaril za namen posredovanja kratkih novic in seveda druženje vseh slovenskih lastnikov Kindla ter drugih e-bralnikov. V skupini objavljam kratke novice in tako vsem, ki ne želijo dnevno spremljati novic s področja, da ostanejo na tekočem. Vsi (ne le lastniki Kindlov) ste seveda toplo vabljeni. V zadnjih tednih smo tako pokrili marsikaj – od zbirk brezplačnih knjig, do novih e-bralnikov, ki prihajajo na trg.

Blog Hapax Legomena je kot zelenjava – poln koristnih zadev. Nikakor ne zamudi novih stvari in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Prihodnost e-knjig

Ali Applov iPad pomeni konec Kindla?

Nekaj novosti o Kindlu in iz sveta knjig

Poglobljena in izčrpna recenzija Kindla

Brskanje po arhivih

Te dni sem odkril nekaj majhnih novosti, ki bodo v veselje vsem, ki radi brskajo po starih publikacijah in arhivih časopisov ter revij.

1. Google News Archive Search

Članek iz druge svetovne vojne

Gre za iskalnik, ki nadgrajuje Google News in omogoča iskanje po vsebinah starih časopisov. Preprosto vpišete ključne besede in nato s pomočjo časovnice izberete obdobje, iz katerega želite zadetke. Vsi časopisi seveda niso na voljo – arhivi New York Timesa so, recimo, na voljo le plačnikom. Kljub temu pa je dovolj brezplačnih, da uporabnik ne ostane ravno praznih rok. Še boljša novica je, da je večina časopisov iz starejših obdobij in so torej skenirani, kar ti da občutek, kakšni so bili časopisi videti takrat. Pri tem lahko odkriješ take zabavne odlomke, kot je ta na levi, ki prihaja iz Sydney Morning Heralda iz časa druge svetovne vojne.

2. Arhivi Popular Science

Popular Science je ameriška poljudnoznanstvena mesečna revija, ki je začela izhajati leta 1872 in sedaj so vsi arhivi v celoti na voljo na spletu. Po njih lahko iščete ali pa jih pregledujete po številkah. Ponovno je vključeno vse – skenirane revije, možnost iskanja po besedilu, oglasi in naslovnice.

Kratek članek iz revije Popular Science

Pobijmo japonske hrošče

3. Spin Magazine za ljubitelje glasbe

Za podoben korak kot Popular Science se je odločil tudi Spin Magazine in v digitalno obliko spravil svoje izvode od leta 1985 do konca leta 2009. Za razliko od Popular Science nisem uspel najti učinkovitega načina, s katerim bi lahko iskal samo po izvodih te revije.

4. Herbarij iz naše digitalne knjižnice

Vsake toliko časa pregledam tudi novosti iz naše digitalne knjižnice Dlib in pred kratkim so dodali čudovit primerek herbarija iz zbirke barona Žige Zoisa. Izobilja barvnih slik in čudovit sken lepo pokažejo, kako si tudi pri nas prizadevajo ohraniti kulturno dediščino.

Hapax Legomena ne bo ostal v preteklosti. Vsi naši arhivi so na voljo preko iskalnega polja desno zgoraj. Da ne bi zamudili prihodnjih izdaj, ki bodo že čez nekaj dni arhivske, vam priporočamo, da spremljate vir RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

Literarna potovanja v Google Earth

Google Books prekletstvo ali blagoslov?