Facebook je v ponedeljek doživel velik šok. Novi pogoji uporabe storitve so razburili uporabnike, blogerje in aktiviste na področju varovanja zasebnosti. Le dva dni kasneje je direktor podjetja, Mark Zuckerberg, v svojem zapisu na Facebooku že najavil, da umikajo nove pogoje in se vračaj nazaj za risalno desko. Novi pogoji naj bi bili napisani bolj človeško in razumljivo in naj bi pridržali Facebooku manj pravic, kot mu jih dosedanji.
Vse lepo in prav. Toda to še ne pomeni, da celotna epizoda ni opozorila na pomembno novo komponento v naših interakcijah z internetom, ki jo s seboj prinašajo družabna omrežja. Da se razumemo, ob primerjavi pogojev uporabe storitev različnih spletnih družabnih storitev, Facebookove še vedno izstopajo po svojem obsegu in pravicah, ki si jih pridržujejo. Myspace, Flickr, Picasa Web Albums in drugi tovrstni ponudniki storitev so zelo previdni pri posredovanju novic. Kljub temu, recimo Picasa Web Album vsebuje stavek, v katerem si Google pridržuje pravico za uporabo vaših slik za promocijo svojih drugih storitev.
Toda Facebookov fijasko (mislim, da mu lahko tako rečemo) je posvetil luč na zanimivo področje. Facebook zatrjuje, da novi pogoji odražajo dejansko uporabo njihove platforme. Recimo, po Facebooku nekomu pošljete mail. Ko zbrišete svoj račun, ne morete pričakovati, da bodo vaša sporočila izginila iz nabiralnikov vseh ljudi, ki ste jim poslali svoja sporočila. Dokaj smiselno. Toda Facebook si je obenem pridržal pravico, da shrani vse podatke, ne samo sporočil.
Zakaj je prišlo do tega? Preprosto, Facebook meni, da vaših informacij ne morejo prikazovati vašim prijateljem, če za to ne dobijo lastniških pravic. Resničnost te izjave je verjetno lahko predmet debate, vendar je treba biti pozoren na to, kaj to dejansko pomeni. Gre za to, da lahko Facebook, ko prejme te pravice, s to vsebino naredi, bolj ali manj vse, kar želi – lahko jo uporablja, licencira, preoblikuje ali karkoli že. Zuckerbergov odgovor na to, me žal pusti hladnega – “morate nam zaupati, da z vsebino ne bomo naredili nič, kar si ne bi želeli”. Žal je le težko zaupati podjetju, ki ima sicer 175 milijonov uporabnikov, a nikakršnega zanesljivega vira prihodkov.
Glede podeljevanja pravic je v bistvu še nekoliko huje. V pogojih storitve je namreč tudi naslednji sladkorček:
You hereby grant Facebook an irrevocable, perpetual, non-exclusive, transferable, fully paid, worldwide license (with the right to sublicense) to (a) use, copy, publish, stream, store, retain, publicly perform or display, transmit, scan, reformat, modify, edit, frame, translate, excerpt, adapt, create derivative works and distribute (through multiple tiers), any User Content you (i) Post on or in connection with the Facebook Service or the promotion thereof subject only to your privacy settings or (ii) enable a user to Post, including by offering a Share Link on your website
Poudarek je moj. Z gumbom za posredovanje linka na zapis na vašem blogu ste Facebooku dali tudi pravico, da uporabi to vsebino na način, ki se jim zdi sprejemljiv za vas. Pač, potrebno jim bo zaupati.
Toda na nek način jih je potrebno razumeti. Z uporabo družabnega omrežja se tako ali drugače odpoveš določenim pravicam glede svoje vsebine. Na Flickru ne objaviš fotografije zato, da jih boš pregledoval sam, ampak za to, da jih pokažeš bodisi prijateljem ali celemu svetu. In s tem se odpoveš določenemu obsegu svojih pravic, oziroma vsaj nadzoru nad svojo vsebino. Prijatelj bo recimo tvojo fotografijo prilepil v svoj Facebook profil, kjer jo bo videl nekdo, ki ga sploh ne poznaš in jo poslal naprej po twiterju in tako dalje in tako naprej. Toda vsebina na Facebooku je vseeno malo bolj občutljiva. Na Flickru zavestno poskušaš promovirati svoje slike, na Facebooku pa se načeloma povezuješ s prijatelji in družino. Raven zasebnosti je vseeno nekoliko drugačna.
Vse to seveda ni slabo. Ena od stvari, ki so jih družabna omrežja naredila je ravno to, da je distribucija informacij med posamezniki postala bolj učinkovita. Če je vaš cilj pokazati res lepo fotografijo s potovanja, ki bi jo radi pokazali čim več ljudem, je zgora opisani scenarij odgovor. Toda vsebine, ki jih morda ne želite deliti z vsemi drugimi, pa so seveda popolnoma drugazgodba. Recimo posodobitev stanja izpred petih let – Facebook si pridržuje najrazličnejše pravice nad njim in čeprav verjetno z njimi res ne bodo naredili nič posebej zlobnega, slab občutek ostaja.
Morala te zgodbe je preprosta, a se jo zaveda vse premalo ljudi. Kar se objavi na internetu tam ostane in celo pridobi svoje lastno življenje. Ko nekaj objavimo na Facebooku, nad tem preprosto nimamo več nadzora – če drugega ne, Facebook pridobi nad našo vsebino dokaj nerazumne pravice, ki jih lahko izkoristi, ali pa tudi ne.
Najhuje za Facebook pri vsem skupaj pa je, da s tovrstnimi potezami izgubljajo zaupanje. Storitev, kot je Facebook živi in umre ob zaupanju. Dokler jim ljudje zaupajo, da bodo naredili, kar je prav, bo storitev, ki je koristna na tak ali drugačen način, uspešna. Ko to zaupanje izgine, bodo izginili tudi uporabniki.
Facebook lahko z vašimi podatki počne, kar želi
Zaupanje v medije upada
