Onswipe vaš blog pripravi na iPad

Tega, da tablični računalniki – in seveda predvsem iPad – postajajo čedalje pomembnejši ni mogoče zanikati. Toda običajni blogi nas smrtnikov brez sredstev, časa in znanja niso ravno najbolje pripravljeni na nekoliko drugačne zahteve novih naprav. Zato je dobrodošla novica o novem vključku za WordPress, ki za obiskovalce z iPadom pripravi popolnoma prilagojeno stran, ki odlično oponaša delovanje nameščene aplikacije.

 

Vse, kar morate narediti je, da v WordPressu namestite vključek Onswipe in spremenite nekaj nastavitev. Nastavite lahko barve, pisave, katere slike bodo uporabljene pri prikazu zapisov in podobno. Ko bo uporabnik obiskal vašo spletno stran v brskalniku na iPadu se bo odprla okusna začetna stran, nato pa lahko uporabniki preprosto listajo in pregledujejo vaše zapise.

 

Gre za zelo koristno in zanimivo rešitev, ki je povrh vsega še preprosta za uporabo. Če torej želite svoj blog pripraviti na uporabnike iPada, ne odlašajte. Na lastni namestitvi morate samo poiskati vključek Onswipe. Če gostujete na WordPress.com je vključek že aktiven.

Še krajši zapis o rešitvi ter uradna stran vključka Onswipe.

Veliki pregled blogerskih platform – Posterous

Pregled zaključujem s pogledom na storitev Posterous. Če sta WordPress in Blogger tradicionalni blogerski platformi ter Tumblr nekakšno orodje za zbiranje vsebin, je Posterous mešanica bloga in platforme za tako imenovan “lifestreaming”. Gre za koncept, ki naj bi na enem mestu zbiral vse naše interakcije z različnimi storitvami in družabnimi omrežji.

Posterous je zanimiv iz več vidikov. V prvi vrsti nam nudi večino stvari, ki nam jih nudijo druge blogerske platforme – urejevalnik besedila, možnosti nalaganja različnih večpredstavnostnih vsebin in druge. Toda bolj kot na spletni vmesnik se Posterous zanaša na elektronsko pošto. Objavljanje je namreč možno tako, da preprosto pošljemo sporočilo in storitev ga samodejno objavi. Pošljemo lahko besedilo, povezavo, video ali glasbo in storitev samodejno ustvari zapis ter nam pošlje sporočilo, da smo bili nadvse uspešni pri objavljanju.

Še bolj zanimiv pa je Posterous z vidika centralizacije. Integriran je namreč s številnimi storitvami in nam omogoča, da preprosto objavljamo posodobitve tudi na njih. Če želimo določen zapis objaviti tudi na Twitterju, preprosto pošljemo elektronsko sporočilo na naslov twitter@posterous.com. Če želimo isto posodobitev objaviti na Twittru in Facebooku, samo dodamo še eno storitev v formatu twitter+facebook@posterous.com. Možnosti so skoraj neomejene, saj je podprtih storitev ogromno od LinkedIna in Twitterja do Xange in WordPressa.

Posterous lahko tako služi kot blog ali kot za uporabo preprosto osrednje mesto za združevanje vseh dejavnosti vaše spletne osebnosti. Pri tem nudi tudi možnost spremljanja ostalih uporabnikov, podobno kot Twitter ali Tumblr. Seveda vključuje tudi predloge, ki jih lahko preprosto spremenite, če želite. Gre za zanimivo storitev, ki sicer nudi zelo osnoven nabor tradicionalnih blogerskih možnosti, obenem pa preseneča z dodatkom res zanimivih inovacij, kjer izstopa ravno možnost povezovanja različnih storitev. 

Zaključek

Kljub vsem prezgodnjim napovedim o umiranju blogov si upam trditi, da smo še daleč od tega. Trenutno smo nekje v fazi streznitve, v kateri imamo na eni strani uveljavljene ponudnike, ki so prevetrili negotove začetke, ter mlajše, bolj pogumne ponudnike, ki se želijo vzpeti na prestol. Za vsakega, ki bi si danes želel začeti z bloganjem je veliko izbire in storitve se med seboj razlikujejo dovolj, da lahko podprejo tudi najbolj inovativne vsebinske zamisli.

Je pa nekaj očitno – le težko bo uspeti platformam, ki naj bi omogočale vse vsem. Blogger in WordPress (ter deloma Livejournal in Typepad) že pokrivata celoten obseg teh platform. Ob tem se Blogger še bolj posveča nezahtevnim uporabnikom, WordPress pa zahtevnejšim. Tumblr in Posterous poskušata ponuditi manj in drugačne možnosti, ki so namenjene specifičnemu občinstvu.

Pri tem je zanimivo še nekaj – predvsem novejše platforme odpirajo prostor novim pristopom k vsebinam in spodbujajo drugačne pristope k bloganju. Klasičen blog z besedilom in nekaj slikami je dozorel in sedaj se iščejo novi načini, s katerimi želijo ljudje uresničiti svojo ustvarjalnost. Kakorkoli torej pogledam, lahko rečem, da je prihodnost svetla.

Blog Hapax Legomena obstaja se sicer skriva tudi nekje na posterousu, ni pa ravno aktualen. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – Tumblr

Veliki pregled blogerskih platform – Tumblr

O Tumblrju sem prvič pisal 12. marca 2007, kar si štejem kot vizionarski dosežek. :) Skratka, od takrat se je Tumblr razvijal in rasel in sedaj so pomembni. Po najnovejših podatkih imajo 6 milijonov uporabnikov in 1,5 milijarde ogledov strani, s čimer se uvrščajo med 50 najbolj obiskanih strani v ZDA. Zanimivo je, da je samo polovica uporabnikov iz ZDA, kar pomeni, da ima Tumblr ugodno klimo za razvoj močne mednarodne skupnosti.

Tumblrjeva nadzorna plošča

Danes Tumblr opisujem kot nekakšno mešanico Twitterja in Bloggerja. Nudi namreč bolj raznolike možnosti ustvarjanja vsebin kot Twitter, saj lahko objavljate fotografije, video posnetke, citate, besedilo, povezave ali mešanico vsega naštetega. S tega vidika je torej bistveno bližje Bloggerju, saj ne vsiljuje omejitve glede dolžine. Po drugi strani pa nudi osnovne družabne možnosti, kot so sledenje prijateljem ali zanimivim uporabnikom, “rebloganje” in seveda vseprisotni “všeč mi je”.

Preprostost na prvem mestu

Osnovna značilnost Tumblrja je preprosta uporaba. Ob prijavi v sistem vas pozdravi vmesnik, ki od vas zahteva samo eno informacijo – kaj želite objaviti. Nato kliknete na sliko, povezavo ali karkoli že in preprosto naložite sliko ali vpišete povezavo, dodate vrstico ai dve besedila, če vas že srbi, in objavite. Ima pa osnovni vmesnik, oziroma nadzorna plošča še eno nalogo – služi kot zbirno mesto za objave uporabnikov, ki jim sledite. Če ste namreč pri pregledovanju drugih blogov na Tumblrju kliknili “Follow”, se vam nove objave prikazujejo v osnovnem vmesniku – podobno kot pri Twitterju. Skratka, celoten postopek uporabe Tumblrja je res preprost.

Uporabnikom je na voljo tudi lepa izbira predpripravljenih tem, ki so večinoma zelo okusno oblikovane. Uporabnik ima tako hitro občutek zadovoljstva s svojim delom. Seveda je lahko predloge blogov mogoče tudi prilagoditi, za kar pa mora uporabnik že brskati po kodi CSS. Predloge je mogoče tudi kupiti, menim pa, da se za to prav veliko ljudi ne bo odločilo.

Osebno moram priznati, da je končni rezultat bloganja na Tumblrju skoraj brez izjeme fantastičen. Moj blog na Tumblrju mi je vedno, ko ga odprem, zelo všeč, kljub temu, da ga nisem prilagajal niti malo.

Fuck Yeah!

Moj blog na Tumblrju

Sedaj pa še k morda zanimivejši temi. Tumblr se je izkazal kot odlično orodje za agregatorske in tematske bloge. Veliko blogov namreč zbira vsebine z drugih blogov in jih objavlja. Prav tako so zabavni tematski blogi, kot so različni Fuck Yeah blogi. Recimo Fuck Yeah Sharks, Fuck Yeah Advertising in Fuck Yeah Condiments. Obstaja celo spletna storitev, v katero vpišete besedo in preverite, ali obstaja Fuck Yeah blog na to temo. Imenuje se Is It A Fuck Yeah? Po njihovem štetju jih je čez 10,000.

Skratka, Tumblr je zanimiva blogerska platforma, ki je botrovala nastanku nekoliko drugačne kulture bloganja s poudarkom na preprostosti in osredotočenosti na posamezne vsebine. Se mi pa zdi, da so od vseh ogromno naredili za razširitev bloganja na širšo javnost. Glavni razlog za to so preprostost bloganja ter preprostost spremljanja ostalih blogov, ki poteka preko enakega vmesnika.

Še kratek seznam priporočenih blogov, ki jih spremljam.

The Impossible Cool

Catalog Living

Give Me Something to Read

Best of Wikipedia

Datavis

Daily Seinfeld

Blog Hapax Legomena obstaja tudi na Tumblrju, povezava pa se skriva v besedilu zapisa. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – WordPress

Na področju blogov je WordPress velika gorila. Odprtokodni projekt je prerasel v eno najbolj razširjenih spletnih platform, ki poganja ogromno blogov (202 milijona po zadnjih podatkih).

WordPress se šteje med rešitve za “resne” blogerje. Vešči uporabniki lahko prilagodijo praktično vse na sistemu – od videza do izvorne kode dodatkov in celo sistema. Uporabniki imamo prav tako na voljo nešteto različnih predlog, dodatkov, vključkov in druge šare, s katero lahko iz čistega bloga naredimo pravi balzam za psihedelične duše.

Pred kratkim je WordPress dosegel različico 3.0, kar jasno govori o njegovi zrelosti. Novosti je precej in velika večina jih je usmerjena ravno k prilagodljivosti. Ta poudarek jasno odraža dejansko stanje na trgu, saj čedalje več ljudi WordPress uporablja bolj kot vsestranski sistem za upravljanje vsebin kot pa blogersko platformo.

Novosti vključujejo novo privzeto predlogo, prenovljen upraviteljski vmesnik, združeno kodo večuporabniškega sistema, kar omogoča, da na eni namestitvi gostuje več blogov. Prav tako je več poudarka na urejanju navigacije po straneh ter podpora za različne tipe vsebin. Skratka, WordPress počasi mutira v bistveno bolj kompleksen in prilagodljiv sistem za upravljanje vsebin.

Toda s tem WordPress na nek način svet bloganja zapira širši javnosti. Nič ne rečem, namestitev aplikacije je razmeroma preprosta in še vedno se lahko uporabnik odloči za že gostovano rešitev, kot je WordPress.com ali druge. Toda dejstvo je, da je že osnovni vmesnik izredno napreden. Seveda dovoljuje veliko svobode, toda če so mi izkušnje kaj pokazale, je to, da ljudje ne želijo vedno zmogljivosti in prilagodljivosti.

WordPress bo seveda rastel naprej. Če že kaj, mu te mutacije odpirajo nova vrata na nova področja in torej drugačno prihodnost. Še vedno ostaja daleč najboljša izbira za vse, ki si želijo zmogljive in vsestranske blogerske platforme. Tu zaenkrat nima resne konkurence.

Še pregled novosti v WordPressu 3.0

Blog Hapax Legomena se je začetek tega leta preselil z Bloggerja na WordPress. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Veliki pregled blogerskih platform – uvod in Blogger

Zadnje čase pogosto slišim komentarje, ki govorijo o smrti blogov. Ta zastareli izum naj bi nadomestila Twitter in Facebook s svojo hitrostjo in neposrednostjo. Seveda je to logična posledica naše fascinacije s tehnologijo – nove inovacije vedno želimo videti kot “ubijalce” starejših. Toda po drugi strani pa lahko pogosto pri tem napačno razumemo, kaj se dejansko dogaja in zakaj.

Najprej bi rad naslovil zgornje vprašanje. Osebno mislim, da Twitter in Facebook ne bosta nadomestila tradicionalnih blogov iz preprostega razloga – gre namreč za komunikacijski orodji, ki se sicer lahko uporabljata za ustvarjanje vsebine, vendar sta pri tem izjemno neučinkovita v primerjavi z blogi. Blogi, po drugi strani, so orodje za ustvarjanje vsebine in tako manj primerni za komunikacijo. Stanje vidim torej bolj kot dopolnjujoče se storitve kot tehnologije, ki bi se med seboj izpodrivale. Komunikacija vedno potrebuje neko vsebino in za vsebino so primernejši blogi, ki lahko sprožijo komunikacijo prek drugih kanalov.

Toda obenem to pomeni, da se spreminjajo tudi blogi. Današnja podoba blogov in platform je bistveno drugačna od tiste, ki smo jo imeli, ko sem začel blogati pred štirimi leti. Blogi so po eni strani postali bolj profesionalni in v določenih segmentih začeli neposredno konkurirati medijem, čeprav tega v Sloveniji morda niti ne opazimo. Po drugi strani so določene platforme prepisale kar nekaj poglavij od družabnih medijev, ki so v enakem obdobju doživeli izjemno rast.

Na kratko bom predstavil štiri platforme, ki kažejo največ življenja in so tako ali drugače najpomembnejše: Blogger, WordPress, Tumblr in Posterous. Začel bom kar z Bloggerjem, platformo, od katere sem se poslovil lani konec leta in nato nadaljeval z WordPressom, trenutno platformo.

Blogger – starosta gostovanih blogerskih platform

Blogger je med največjimi ponudniki gostovanih blogov. Googlova storitev nikdar ni nudila največ možnosti ali res izrednih možnosti, toda dejstvo je, da nudi dovolj preproste možnosti, da dejansko omogoča vsakomur, da vzpostavi in na hitro oblikuje svoj blog.

V zadnjih šestih mesecih so dodali kar nekaj novosti, s katerimi so naslovili nekatere izmed najbolj perečih pomanjkljivosti. Med njimi so možnost dodajanja samostojnih strani, urejanje teme bloga z vizualnimi orodji ter statistiko. Dodajanje samostojnih strani je tako ali tako higienski minimum, zanimivejši pa sta drugi dve novi možnosti.

Urejevalnik predloge bloga je izredno zmogljiv in omogoča podrobno spreminjanje tudi najmanjših lastnosti bloga – od pisave v naslovu do širine zapisov in postavitve elementov strani. Priznati moram, da sem ob tem, ko sem prvič videl urejevalnik, skoraj obžaloval menjavo platforme. Iz urejevalnika bi se lahko veliko naučile ostale platforme, saj je izredna zmogljivost skrita v preprostem vmesniku, ki tudi uporabnikom, ki si niso ravno blizu s tehnologijo omogoča, da ustvarijo privlačne bloge po svoji želji.

Zanimiva nova lastnost Bloggerja pa je statistika. Vmesnik je podoben tistemu v Google Analytics, seveda pa ima manj možnosti. Na hitro lahko pregledate najbolj priljubljene strani, število obiskovalcev, število naloženih strani ter vire prometa. Zopet gre za možnost, ki je več kot očitno namenjena posameznikom, ki bi lahko cenili to možnost, nimajo pa znanja ali volje, da bi na svoj blog ročno namestili Google Analytics.

Blogger tako po mojem mnenju ostaja vodilna splošna blogerska platforma za splošno rabo. Namenjena je manj zahtevnim uporabnikom in jim nudi tisto, kar potrebujejo, obenem pa je še vedno mogoče pokukati pod pokrov motorja in nastaviti določene stvari. V osnovnem paketu je vključenih dovolj stvari, da osebni spletni dnevniki in tudi  bolj ambiciozni projekti, lahko brez težav živijo uspešno in dolgo življenje. Preprostost uporabe dopolnjujejo najrazličnejše dodatne možnosti, ki jih je mogoče dodati s pomočjo dodatkov in razširitev.

Blog Hapax Legomena se je začetek tega leta preselil z Bloggerja na WordPress. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

O prehodu z Bloggerja na WordPress

Interni blog v malem podjetju

Blogi so kljub naraščajoči priljubljenosti Facebooka, Twitterja in drugih oblik komunikacije, še vedno izredno priljubljeni. Svoje mesto so našli tako v zasebni sferi kot tudi v podjetjih, prevsem z vidika trženja ali oglaševanja. Osebno pa so me blogi fascinirali tudi kot način objavljanja – preprosto in učinkovito osveževanje najrazličnejših vsebin.

Zato sem pred kratkim, ko se mi je ponudila priložnost, v podjetju zagnal majhen interni blog. Kar nekaj časa sem razmišljal, kako bi lahko v poslovanje podjetja z 11 ljudmi vpeljal nekakšno družabno orodje, ki bi omogočalo učinkovito izmenjavo in skupno rabo znanja. Odločil sem se, da bi bil blog najboljši ravno za ta namen. Uporabljamo sicer tudi nekaj drugih orodij za osrednje shranjevanje dokumentov in Exchange za pošto vendar mi nobeno od njih ni bilo dovolj učinkovito.

Moje oko se je v množici različnih rešitev ustavilo na Tumblrju. Zadevo uporabljam osebno za občasne objave slik in nekaterih drugih vsebin in navdušila me je njegova preprostost in prijaznost do uporabnika. Za vnos vsebine imajo uporabniki namreč na voljo dve možnosti – ali zapis ustvarijo preko nadzorne plošče ali pa si namestijo zaznamek, s katerim lahko z enim samim klikom objavijo katerokoli vsebino s strani na blogu.

Prednosti Tumblrja je več:

  • Rešitev je gostovana in ne zahteva nobenega vzdrževanja
  • Možno je ustvariti blog za zaprto skupino, do katere lahko dostopajo le uporabniki z elektronskim naslovom, ki je bil povabljen k sodelovanju
  • Uporaba in objavljanje je izredno preprosto

Priprave so bile zaradi tega izredno preproste. S sodelavcem sva pripravila kratka navodila za uporabo in poslala vabila. Pri tem obstaja le ena manjša napaka celotnega sistema. Vsak uporabnik mora ob prijavi ustvariti svoj račun in v okviru njega ustvariti tudi svoj blog. Sicer s tem ni nič narobe, ampak vseeno gre za manjšo nevšečnost, saj moraš posebej pojasnevati, čemu je to namenjeno.

Cilji in pravila igre

Cilj pri uvedbi projekta je bil preprost. Zagnati orodje za preprosto izmenjavo dnevnih informacij, povezanih s službo. Delujemo namreč na področju storitev odnosov z javnostmi, kar pomeni, da se področje stalno spreminja in krasno je, če lahko določene informacije, na katere naletiš pri dnevnem delu, deliš z drugimi zaposlenimi. Gre predvsem za najnovejše raziskave o medijih, oglaševalcih in potrošnikih, predstavitve novih orodij in koncpetov ter pristopov, s katerimi lahko uspešneje opravljamo svoje delo. Na blogu se objavljajo tudi informacije, ki se tičejo vseh zaposlenih, kot so informacije o izobraževanjih, ki so na voljo.

Ena glavnih skrbi je bila tudi pogostnost objavljanja. Na eni strani nisem želel odpreti mrtvega bloga, ki ne bi bil stalno osvežen, kar pomeni, da ga nihče ne bi uporabljal. Po drugi strani si nihče ne želi, da bi se ljudje ukvarjali samo še s tem, kaj bodo objavili. Zaradi tega smo že zelo zgodaj sprejeli odločitev, da sodelovanje na blogu ne bo nikakor vezano na stimulacijo ali plačilo. Ker sem prizadeven, sem za stalno osveževanje vsebin določil samega sebe. Kljub temu pa rezultati po prvem mesecu uporabe kažejo, da ljudje radi objavljajo prispevke.

Že zelo hitro se je pokazala potreba po “Fun Friday”. V petek se spodbuja objavo smešnih ali drugače izredno zanimivih fotografij ali video posnetkov. Osebno se mi zdi, da tako vsi uporabniki še nekoliko raje pogledamo na blog.

Rezultati in pot naprej

Prvi rezultati so spodbudni. Povratne informacije sodelavcev mi kažejo, da so z orodjem zadovoljni in se jim zdi koristno. Informacije so stalno osvežene in koristne ter dejansko predstavljajo dodano vrednost za vse uporabnike.


Za naprej razmišljam predvsem, kako bi lahko uporabil še kakšno drugo družabno tehnologijo. Predvsem mi diši wiki, za katerega pa moram še ugotoviti, za kaj bi ga bilo najbolje uporabiti in kako. Bomo videli.

Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga.

Povezani zapisi
 

Kdo zares potrebuje korporativne bloge? 

Hapax Legomena in še več sedaj tudi na Twittru

Hm, Twitter … Moram priznati, da na prvi pogled nisem videl posebne koristi v Twittru. Načeloma ne maram komunicirati veliko stvari o sebi ali svojem početju. Nič nimam proti temu, vendar mi osebno tak pristop ni blizu.

Toda kot samooklicanem navdušencu nad tehnologijo mi zadeva ni dala miru. Govora o njej je ogromno, vsi pišejo o njej, vedno več ljudi ga uporablja. Torej je Twitter ostal na radarju, obenem pa se je na leto starem računu nabiral prah. Tako sem se pred kratkim usedel in malo razmislil, ali je Twitter nekaj, kar lahko uporabim.

Po tehtnem razmisleku sem ugotovil, da je odgovor pritrdilen. Seveda pa za tem stoji več razlogov, ki bodo, oziroma že, narekujejo moj način uporabe storitve. Torej – prvi način uporabe je Twittanje linkov na moj blog, ko se pojavijo novi zapisi. Razlog za to je preprost – želim si, da bi blog bralo čim več ljudi, obenem pa se zavedam, da so viri RSS tehnologija, ki marsikomu ni domača. Povedano drugače – Twitter je lahko samo še en dodaten način za spremljanje mojega bloga za ljudi, ki jim Google Reader ni prvi jeziček v brskalniku.

Drugi razlog je moj blog na Tumblrju. Pri svoji dnevni uporabi spleta naletim na številne stvari, ki pa tako ali drugače ne sodijo na moj blog. Morda zaradi vsebine, morda zaradi oblike. Kakorkoli že, Tumblr blog je zamišljen kot tok zavesti najboljših stvari, ki jih najdem na internetu. In Tumblr lahko integriram na Twitter, kar pomeni, da se vsebina samodejno osveži brez mojega posredovanja. Na ta način je Twitter lahko integracija dveh sicer ločenih storitev za vse, ki bi si to želeli spremljati. 

Naj na tem mestu naredim še kratko samopromocijo svojega Tumblrja, oziroma člankov, objavljenih v zadnjem času:

Formula, ki je povzročila finančno krizo
Stara optična iluzija – nov pogled
LEGO – najbolj kul vizitka, ever
Španska vas – kateri jeziki so nerazumljivi za različne narode

Kot vidite gre za zbirko zanimivih videov, člankov, slik in drugih zadev brez posebnih komentarjev in razmišljanj. Zakaj Tumblr in ne direktno Twitter? Stvar osebne preference. Tumblr mi je s svojim oblikovanjem in formo bolj všeč, nudi možnost vključevanja multimedijskih vsebin, povrh vsega pa te ne omejuje z znaki. Česar pri Twittru zaradi svoje dolgoveznosti ne maram. Je pa Twitter po drugi strani zanimiv za čisto dvosmerno komunikacijo, ko želi kdo pokomentirati kakšno objavo, torej namesto komentarjev.

Torej – Twitter bo namenjen vsem, ki si želijo spremljati oba bloga v enem ličnem in privlačnem paketu. Če ne uporabljate RSS-a potem se vam splača naročiti. Število Twittov je relativno majhno – kolikor gledam zgodovino, več od treh na dan ni za pričakovati, kar ni pretirana obremenitev.

Without much further ado – Moj Twitter profil.

Seveda pa se lahko še vedno naročite na RSS tega bloga ali pa Tumblrjev RSS. Viri niso skrajšani, nimajo oglasov in vedno zanimivi :) .

Kdo zares potrebuje korporativne bloge?

O tej tematiki želim pisati že dlje časa, konkretno pa me je k pisanju pripravil zapis Davida Rozmana o razlikah med korporativnimi blogi, odnosi z javnostmi in spletnimi novicami. Načeloma s samim zapisom ni specifično nič narobe, bi pa kot nekdo, ki dela na področju odnosov z javnostmi pristavil še svoj lonček.

Pri samem članku me moti predvsem to, da je korporativni blog predstavljen kot najboljša izmed naštetih možnosti. Odkrito povedno, nikdar nisem bil mnenja, da je blog za poslovno rabo najboljša – če sploh dobra – izbira. Kljub temu, da blogam že kar nekaj časa, bi rekel, da so blogi – sploh med blogerji – na nek način precej precenjena zadeva. S tem ne pravim, da so blogi sami po sebi slabi, le da sta njihov vpliv in vloga nekoliko precenjena.

Počasni in hitri

Težava, po mojem skromnem mnenju, leži v tem, da se pogosto domneva, da bodo določene težave rešene z blogom, čeprav nihče ne namerava poskusiti ustaljenih in popolnoma učinkovitih sredstev. Recimo, David navaja, da so spletne novice in sporočila za javnost rezultat počasnih in nadzorovanih procesov. To ni nujno res – s potrebnimi prilagoditvami procesa se da ta proces bistveno skrajšati. Po mojih izkušnjah je mogoče novico ali sporočilo za javnost pripraviti v izredno kratkem času – novico v manj kot uri, sporočilo za javnost tudi v treh urah. Če so vsi udeleženci v procesu seznanjeni s tem, kakšna so pričakovanja je mogoče tudi klasična orodja obrniti hitro. Počasnost pač ni inherentna lastnost sporočila za javnost ali sploh spletne novice.

Enako velja za pisce. Res je, da so pripravljalci novic ali sporočil za javnost ponavadi strokovnjaki za odnose z javnostmi ali skrbnik spletnega mesta. Toda tudi to ni nujno slabost. Kot prvo – strokovnjak za odnose z javnost je usposobljen, da določeno informacijo predstavi skladno z osnovnimi sporočili podjetja, vendar to ne izključuje njegove strokovnosti in usposobljenosti. Kar pa se tiče tega, da spletne novice pripravlja skrbnik spletnega mesta, gre za napako v organizaciji. Novice naj pripravljajo ljudje, ki so usposobljeni za pripravo vsebin in tehnično osebje to običajno ni. In ponovno – ne gre za to, da bi bili tehnični strokovnjaki v čemerkoli inheretno neprimerni za pripravo vsebin, toda podjetje, ki ima najeto agencijo ali strokovnjaka za vsebine, dela veliko napako, če tega ne prepušča tem ljudem.

Podjetje lahko tako velik del svojih komunikacijskih izzivov reši s smiselno uporabo že obstoječih orodij. Enako velja tudi za dvosmerno komunikacijo, ki jo David navaja kot prednost blogov. Odnosi z mediji niso namenjeni neposrednemu spodbujanju dvosmerne komunikacije. Lahko pa se podjetje obrne k direktni pošti svojim strankam ali anketam. Ne le, da vzpostavi dvosmerno komunikacijo, ta je lahko še celo nekoliko bolj osredotočena kot blog.

Učinkovitost

Sedaj pa še nekaj besed o učinkovitosti. Če govorimo o promociji podjetja ali izdelka ti lahko objava v panožni publikaciji prinese kjerkoli med nekaj sto do več tisoč bralcev. Seveda ni zagotovljeno, da bodo prebrali novico ali članek, ki je posledica sporočila za javnost, toda z objavo podjetje naslavlja ciljno javnost, ki ga zanima in s katero želi komunicirati.

Po drugi strani sicer bloge po zadnjih podatkih bere 75 odstotkov obiskovalcev spleta, vendar obenem večino blogov obišče manj kot 100 ljudi na mesec. Z mojega stališča je prizadevanja bolj smiselno usmeriti v klasično komunikacijo, še posebej če govorimo o omejenih virih, s čimer se večina podjetij definitivno srečuje.

Spet po drugi strani, če govorimo o komunikaciji s strankami, potem je vprašanje, če ni bolj smiselno ustvariti dobrega seznama za pošiljanje elektronske pošte in novosti ali druge informacije komunicirati na tak način. Seveda to odpade, če govorimo o podjetjih z velikim številom strank, vendar bi za vse, ki imajo manj kot 2.000 strank priporočil elektronsko pošto.

Pri vsem tem ne želim zmanjševati pomena blogov kot enega od komunikacijskih kanalov podjetja. Toda blog ne more in ne sme biti edino orodje komunikacije, saj jih preprosto ne more nadomestiti. Prav tako obstaja nekaj zanimivih poizkusov v smeri bloganja – osebno se mi je v zadnjem času dopadel Vichyjev eksperiment, ki morda ne utira ravno nekih revolucionarnih poti, temveč zelo uspešno gradi na osnovah. Moje čestitke ekipi za njim.

Toda Vichy ima očitno sredstva in vire, da vodi klasično komunikacijo preko oglaševanja in drugih kanalov in blog nima pretenzij, da bi jih zamenjal. S tem nočem polagati besed Davidu v usta, saj tudi on načeloma ne rangira boljše primernosti blogov v primerjavi z drugimi orodji. Toda ton njegovega zapisa se mi je zdel, kot da morda prikazuje bloge v svetlejši luči kot si to dejansko zaslužijo.

Sicer pa – pravi korporativni blogi, kot so tisti iz Googla, Microsofta in drugih, so načeloma več kot očitno delo oddelka za odnose z javnostmi. Ne vsi – tisti osebni niso, vendar tudi tisto niso korporativni blogi. In še nekaj – Apple, punčica blogerskega očesa, nima bloga in se jim precej sladko žvižga za sodelovanje v skupnosti. Če bi sodil po njihovem primeru bi lahko rekel, da je enosmerna komunikacija še vedno car :)

Kakorkoli že. Osebno tudi za korporativne bloge menim, da imajo svoje mesto v komunikaciji, vendar so povezani s številnimi težavami in slabostmi, za katere sem prepričan, da jih je potrebno upoštevati. Če slučajno koga zanima ta del, naj sporoči v komentarjih ali pa na mail. 

Kolosej in vstopnice

Kolosej je s svojo akcijo kino kart za blogerje požel precej zanimanja, za kar si definitivno zaslužijo pohvalo. Brezplačna reklama je vedno dobra, ne glede na to, ali je pozitivna ali negativna. Ne bi se zdaj spuščal v to, ali je za blogerje pametno, da se pustijo Koloseju premamiti z relativno čudno ponudbo, ki vključuje povezovanje na spletno stran in napol spamanje drugih blogerjev. Razumem, da poskušajo uvesti nekakšno obliko viralnega trženja, kjer naj bi se ljudje za karte veselo linkali med seboj. Prav tako razumem, da naj bi s tem dvignili obiskanost in pokritost filma. Ne razumem, sicer, zakaj so zadevo omejili samo na en film, vendar o sami akciji načeloma niti ne bi več govoril.

Žal se mi zdi, da se zadeve lotevajo na napačnem koncu. Z akcijo bodo verjetno kratkoročno dosegli dober rezultat, ki pa nikakor ne bo vplival na dolgoročen trend, torej upadanjem števila gledalcev. Kolosej ima namreč številne pomanjkljivosti, ki jih tovrstna akcija ne bo odpravila. Poglejmo si za trenutek, kako poteka tipičen obisk kina.

Za kino predstavo moram z Vrhnike v Ljubljano vsaj uro pred predstavo, ker se vstopnic ne da kupiti preko spleta. Oziroma, lahko jih kupiš s kartico Joker, ne pa s kakršnimkoli uveljavljenim sredstvom za plačevanje. Ko pridem do Koloseja se zabava začne – kroženje po prenapolnjenem parkirišču, ki ima povrh vsega še tako urejen promet, da si komaj še upam zapeljati nanj. Nato stopim v veliko dvorano in kupim karte, poleg katerih dobim še šopek reklam, vstopnice pa me popeljejo v dvorano Winterfresh, za katero ne vidim drugega smisla, kot to, da je pač nekaj več sponzorskega denarja.

Nato moram seveda čakati. Ker sem moral priti prej, da bi kupil karto mi ne preostane drugega, kot da bingljam v Koloseju ali pa se pomaknem na kakšne hiter nakup v bližnje trgovine. Z avtom stran ne morem, ker bi to pomenilo, da izgubim težko najdeno parkirišče. Nato nastopi čas za film. Po 10 minutah reklam sledijo še napovedniki, zaradi katerih sem bil v dvorani točen. Toda, ker sem se odločil, da grem gledat film, ki je po Kolosejevem mnenju namenjen otrokom, čeprav se začne ob 21h in ni v dvorani praktično nikogar pod 20, se vrtijo samo napovedniki za risanke in ostale otroške zadeve. Saj ne, da ne bi imel rad risank, toda načeloma jih gledat ne bom šel, Kolosej pa je zamudil priložnost, da bi me pritegnil h kakšnem resnejšem filmu.

Na kratko – izkušnja obiska kinematografa smrdi.

V luči napisanega me preseneča, da se Kolosej odloča za akcijo z blogerji, namesto, da bi se osredotočil na nekaj drugega in bolj pomembnega: izboljšanje izkušnje v kinu za svoje uporabnike. Upadanje obiska je posledica in kratkoročna usmeritev na en sam film ne bo spremenila ničesar – vsaj po mojem mnenju ne. In če so se že odločali za družabno usmerjeno komunikacijo bi mogoče lahko zadevo rešili na drugačen način.

Primer: namesto, da poskušajo podariti nekaj sto kart in s tem dvigniti zanimanje za film, bi lahko naredili spletno stran, podobno IdeaStorm, ki jo je uvedel Dell. Uporabnikom bi lahko omogočili, da predlagajo svoje ideje za izboljšanje kina in nato o njih glasovali.

Druga stvar, ki bi jo lahko naredili je, da bi razširili svojo spletno stran z družabn komponento. Namesto neberljivih in odkrito povedano preveč neurejenih komentarjev, bi lahko uporabniki ustvarili svoje profile in se povezali s svojimi prijatelji. Vse uporabnike bi lahko nagradili za različne dejavnosti s točkami: recenzija filma prinese deset točk, ocena filma prinese eno točko, sodelovanje v diskusiji prinese eno točko. Uporabniki bi potem lahko glasovali za dobre recenzije, ki bi priplavale na vrh. Točke se obenem seštevajo in za 100 točk dobiš karto.

Ko sem napisal, da ne razumem Kolosejeve odločitve, sem mislil ravno na to: podjetje se z blogerji povezuje, ker je to “kul”. Njihov cilj ni omogočiti ali sodelovati v diskusiji, temveč preko viralne akcije ustvariti nekaj pozitivnih objav in občutek, da Kolosej “dogaja”. Namesto, da bi (sicer preveč opevano) moč množic izkoristili za to, da se izboljšajo, so raje ubrali lažjo pot.

In kot post scriptum: osebno ne verjamem, da se bodo blogerji, ki bodo vzeli brezplačne vstopnice prodali ali ogrozili svojo osebno integriteto. Dejstvo pa je, da tako kot stvar stoji v tem trenutku, izgleda kot podkupnina: “Damo vstopnico, če nas omeniš”. Kakorkoli to obrneš, je zadeva kupljena povezava in nikakršno opravičevanje, da gre za korak v pravo smer, tega ne spremeni. In še enkrat ponavljam – ni nujno, da prevzetje karte pomeni prodajo idealov ali česa drugega.

Cela zgodba pomeni, da blogerji podjetja fascinirajo. Tako in drugače. Ta korak ni prvi in je samo eden v celi vrsti drugih. Podjetja, ki bodo razumela, da lahko s svojimi strankami komunicirajo in se od njih učijo, bodo pridobila prednost. Druga se bodo pač morale svojih težav ali izzivov lotiti drugače.

Drugačni pristopi k statistiki spletnih strani

Danes sem odkril zanimivo novost pri storitvi whos.amung.us, o kateri sem pisal pred časom. Če se vam ne da brati, gre za majhen “widget” ali pripomoček, ki ga namestite na blog in vam omogoča, da v realnem času spremljate koliko ljudi je na blogu in kaj si ogledujejo. Sedaj so dodali dve novosti: prva je, da lahko izberete barvo značke, ki je objavljena na blogu.

whosamungus_color.jpg

Graphs.amung.us za lepe grafe

Drugo novost pa so fantje poimenovali graphs.amung.us, ki vam grafično prikaže, kakšno je bilo najmanjše število istočasnih obiskovalcev, največje število istočasnih obiskovalcev in povprečno število istočasnih obiskovalcev na določeno leto, mesec, dan ali uro. Še lepše je, da lahko graf preprosto namestite tudi v svoj blog.

graphsamungus.jpg

Ponovno oživite svoj blog

In ko sem že ravno pri statistiki, bi omenil še eno zanimivo storitev, ki nosi ime reinvigorate. Na prvi pogled gre za precej klasičen statistični paket, ki pa vseeno prinaša marsikaj novega. Kot prvo je precej podoben whos.amung.us, saj na podoben način spremlja aktivne uporabnike in strani v realnem času.

reinvigorate_akcija.jpg

Osnovna poročila so razdeljena na pet kategorij: obisk, podrobnosti o obiskovalcih, seje, poti po strani ter iskanje in posredovalci. Vsaka od teh kategorij ima še svoje podkategorije. Pri obisku lahko, recimo, spremljate obisk po urah, dnevih, mesecih in letih. Toda kar je res fascinatno so različni pogledi, ki jih imate. Oglejte si jih na sliki spodaj:

reinvigorate_poroila.jpg

Žal jih veliko sploh ne razumem :( . Toda ziher je kul. Poleg tega lahko pri večini pogledov vklopite tudi možnost prikaza trendov. Izbirate lahko med različnimi trendi: linearni, polinomski in parabolični. Mimogrede, preden nekdo ponori glede napačnih izrazov, vzemite prosim v zakup, da sem pri matematiki nazadnje sedel pred desetimi leti pa še takrat mi ni šlo ravno najbolje.

Zanimiv dodatek se mi zdi tudi prikaz poti po vaši strani, kar je koristno, če želite nekoga usmeriti po točno določeni poti skozi vašo stran. Skratka, če bi radi preizkusili nekoliko drugačen pristop k spletni analitiki in statistiki je reinvigorate krasna izbira.

Reinvigorate v realnem času

Ravno danes so pri reinvigorate dodali zanimivo lastnost, izredno podobno zgoraj omenjenemu whos.amung.us. Gre za majhno aplikacijo, imenovano Snoop, ki si jo prenesete z njihove strani, vpišete geslo in vam nato v realnem času prikazuje obiskovalce in kaj si ogledujejo. Tako lahko veste, da natančno vem, kdaj je kdo obiskal moj blog. Veliki brat vas gleda.

snoop.jpg

Ne pozabite glasovati za zapis spodaj na lepih ikonah. Sorodni zapisi pa so tukaj:

Kdo je med nami?
Google sedaj proča število bralcev preko RSS
Feedburner sedaj šteje obiskovalce strani