Kolosej je s svojo akcijo kino kart za blogerje požel precej zanimanja, za kar si definitivno zaslužijo pohvalo. Brezplačna reklama je vedno dobra, ne glede na to, ali je pozitivna ali negativna. Ne bi se zdaj spuščal v to, ali je za blogerje pametno, da se pustijo Koloseju premamiti z relativno čudno ponudbo, ki vključuje povezovanje na spletno stran in napol spamanje drugih blogerjev. Razumem, da poskušajo uvesti nekakšno obliko viralnega trženja, kjer naj bi se ljudje za karte veselo linkali med seboj. Prav tako razumem, da naj bi s tem dvignili obiskanost in pokritost filma. Ne razumem, sicer, zakaj so zadevo omejili samo na en film, vendar o sami akciji načeloma niti ne bi več govoril.
Žal se mi zdi, da se zadeve lotevajo na napačnem koncu. Z akcijo bodo verjetno kratkoročno dosegli dober rezultat, ki pa nikakor ne bo vplival na dolgoročen trend, torej upadanjem števila gledalcev. Kolosej ima namreč številne pomanjkljivosti, ki jih tovrstna akcija ne bo odpravila. Poglejmo si za trenutek, kako poteka tipičen obisk kina.
Za kino predstavo moram z Vrhnike v Ljubljano vsaj uro pred predstavo, ker se vstopnic ne da kupiti preko spleta. Oziroma, lahko jih kupiš s kartico Joker, ne pa s kakršnimkoli uveljavljenim sredstvom za plačevanje. Ko pridem do Koloseja se zabava začne – kroženje po prenapolnjenem parkirišču, ki ima povrh vsega še tako urejen promet, da si komaj še upam zapeljati nanj. Nato stopim v veliko dvorano in kupim karte, poleg katerih dobim še šopek reklam, vstopnice pa me popeljejo v dvorano Winterfresh, za katero ne vidim drugega smisla, kot to, da je pač nekaj več sponzorskega denarja.
Nato moram seveda čakati. Ker sem moral priti prej, da bi kupil karto mi ne preostane drugega, kot da bingljam v Koloseju ali pa se pomaknem na kakšne hiter nakup v bližnje trgovine. Z avtom stran ne morem, ker bi to pomenilo, da izgubim težko najdeno parkirišče. Nato nastopi čas za film. Po 10 minutah reklam sledijo še napovedniki, zaradi katerih sem bil v dvorani točen. Toda, ker sem se odločil, da grem gledat film, ki je po Kolosejevem mnenju namenjen otrokom, čeprav se začne ob 21h in ni v dvorani praktično nikogar pod 20, se vrtijo samo napovedniki za risanke in ostale otroške zadeve. Saj ne, da ne bi imel rad risank, toda načeloma jih gledat ne bom šel, Kolosej pa je zamudil priložnost, da bi me pritegnil h kakšnem resnejšem filmu.
Na kratko – izkušnja obiska kinematografa smrdi.
V luči napisanega me preseneča, da se Kolosej odloča za akcijo z blogerji, namesto, da bi se osredotočil na nekaj drugega in bolj pomembnega: izboljšanje izkušnje v kinu za svoje uporabnike. Upadanje obiska je posledica in kratkoročna usmeritev na en sam film ne bo spremenila ničesar – vsaj po mojem mnenju ne. In če so se že odločali za družabno usmerjeno komunikacijo bi mogoče lahko zadevo rešili na drugačen način.
Primer: namesto, da poskušajo podariti nekaj sto kart in s tem dvigniti zanimanje za film, bi lahko naredili spletno stran, podobno IdeaStorm, ki jo je uvedel Dell. Uporabnikom bi lahko omogočili, da predlagajo svoje ideje za izboljšanje kina in nato o njih glasovali.
Druga stvar, ki bi jo lahko naredili je, da bi razširili svojo spletno stran z družabn komponento. Namesto neberljivih in odkrito povedano preveč neurejenih komentarjev, bi lahko uporabniki ustvarili svoje profile in se povezali s svojimi prijatelji. Vse uporabnike bi lahko nagradili za različne dejavnosti s točkami: recenzija filma prinese deset točk, ocena filma prinese eno točko, sodelovanje v diskusiji prinese eno točko. Uporabniki bi potem lahko glasovali za dobre recenzije, ki bi priplavale na vrh. Točke se obenem seštevajo in za 100 točk dobiš karto.
Ko sem napisal, da ne razumem Kolosejeve odločitve, sem mislil ravno na to: podjetje se z blogerji povezuje, ker je to “kul”. Njihov cilj ni omogočiti ali sodelovati v diskusiji, temveč preko viralne akcije ustvariti nekaj pozitivnih objav in občutek, da Kolosej “dogaja”. Namesto, da bi (sicer preveč opevano) moč množic izkoristili za to, da se izboljšajo, so raje ubrali lažjo pot.
In kot post scriptum: osebno ne verjamem, da se bodo blogerji, ki bodo vzeli brezplačne vstopnice prodali ali ogrozili svojo osebno integriteto. Dejstvo pa je, da tako kot stvar stoji v tem trenutku, izgleda kot podkupnina: “Damo vstopnico, če nas omeniš”. Kakorkoli to obrneš, je zadeva kupljena povezava in nikakršno opravičevanje, da gre za korak v pravo smer, tega ne spremeni. In še enkrat ponavljam – ni nujno, da prevzetje karte pomeni prodajo idealov ali česa drugega.
Cela zgodba pomeni, da blogerji podjetja fascinirajo. Tako in drugače. Ta korak ni prvi in je samo eden v celi vrsti drugih. Podjetja, ki bodo razumela, da lahko s svojimi strankami komunicirajo in se od njih učijo, bodo pridobila prednost. Druga se bodo pač morale svojih težav ali izzivov lotiti drugače.
Skratka, od takrat se je 
. Toda ziher je kul. Poleg tega lahko pri večini pogledov vklopite tudi možnost prikaza trendov. Izbirate lahko med različnimi trendi: linearni, polinomski in parabolični. Mimogrede, preden nekdo ponori glede napačnih izrazov, vzemite prosim v zakup, da sem pri matematiki nazadnje sedel pred desetimi leti pa še takrat mi ni šlo ravno najbolje.