Brezplačno != brez vrednosti

Ker mi zapis o avtorskih pravicah nikakor ne gre od rok, bom naslovil drugo vprašanje, ki se je zastavilo v mojih debatah glede avtorskih pravic. Vsem, ki zagovarjamo spodbujanje prosto izmenjavo informacij, se slej ko prej zgodi, da naletimo na ugovor, da želimo vse, kar je na spletu, narediti brezplačno. Pri tem pogosto citirajo slavni izrek “Informacije si želijo biti svobodne” in še pogosteje pozabijo citirati drugi del, ki se glasi “informacije si obenem želijo biti drage. Ta konflikt ne bo izginil.”

Monopol nad distribucijo

Vir: Flickr, uporabnik Mr. Wright

Težava je v tem, da si (vsaj jaz) ne želimo, da bi bile informacije brezplačne. Toda obenem je potrebno upoštevati nekaj trendov, ki znižujejo ceno informacij. S pojavom interneta tradicionalni kanali distribucije postajajo neučinkoviti – plastični diski, zvitki papirja so dražji, manj učinkoviti in uporabniku bolj neprijazni kot digitalna distribucija. Z znižanjem stroškov distribucije se je obenem znižal tudi prag vstopa med ponudnike vsebin. Če si v preteklosti za objavo potreboval tiskarno in distribucijo ali tovarno za tiskanje CD-jev, je internet ta del konkurenčnosti v celoti zravnal.

Posledica je porast količine ustvarjenih vsebin, od katerih so bile številne na voljo brezplačno. Če so želeli obstoječi ponudniki vsebin ostati konkurenčni so morali tudi sami ponuditi vsebine brezplačno. Brezplačen dostop do vsebin je obenem pomenil dodatno prednost – preprosteje jih je najti, dostopnejše so večjemu številu ljudi in uporabniki si jih lažje priporočajo med seboj. Prav tako je digitalna distribucija v primerjavi z večino kanalov bistveno cenejša in v določenih primerih za ustvarjalca celo brezplačna (video na YouTube).

Cena in vrednost

Izjava “Information wants to be free” torej več pove o tem, da si informacije želijo čim bolj svobodne distribucije, kot o ceni. Ta preprostost distribucije je posledično znižala ceno informacij, ki so v velikem številu primerov približale nič. Toda to ne pomeni, da nimajo vrednosti. Težava je v tem, da ljudje ceno in vrednost prepogosto uporabljamo kot medsebojno izmenljivi besedi, čeprav v resnici nista. Cena je lastnost izdelka, informacije ali storitve, ki se določa tam, kjer se srečata povpraševanje in ponudba. Vrednost, po drugi strani, določa povpraševanje.

Vzemimo primer iz resničnega življenja – iPod. Cena iPoda na nikakršen način ne odraža skupne cene delov, ki ga sestavljajo. Tako drag je, ker so kupci prepričani, da jim izdelek nudi uporabniško izkušnjo, statusni simbol ali kaj drugega, in so za to pripravljeni plačati. Če bi torej iPod ali iPhone izgubil svoj status v očeh kupcev, posledično ne bi bili zanj plačati toliko. V nobenem pogledu cena ni privzeta lastnost izdelka in ravno “premium” blagovne znamke to dokazujejo že dolgo.

Pri informacijah ali vsebinah veljajo enake zakonitosti. Če bi obstajala le ena spletna stran z novicami, uporabniki ne bi imeli izbire in bi za vsebine plačevali. Če obstajata dve, od katerih ena računa za dostop, druga pa predvideva, da bo z zastonj vsebinami pritegnila dovolj uporabnikov za preživetje z oglasi, je jasno, da bo večina uporabnikov prešla na zastonjsko stran, čeprav nudi manj kakovostne vsebine. Verjetno je namreč, da so pripravljeni sprejeti kompromis glede kakovosti, če s tem prihranijo, še posebej, če menijo, da kakovost prve publikacije ne ustvarja dovolj vrednosti.

Nevarno brezplačno

“Toda brezplačno vendar uničuje ponudnike vsebin in dolgoročno pomeni smrt za ustvarjalnost,” gre razširjen argument. Gre za vprašljiv argument. Kot prvo, nobenega jasnega dokaza o propadu ustvarjalnih panog še ni na mizi. Še več – raziskava britanske agencije PRS je pokazala, da koncerti v živo in druge dejavnosti več kot pokrijejo izgubo v padcu prodaje plastičnih diskov. Moby, recimo, je ugotovil, da je njegova najbolj prodajana skladba na iTunes ravno tista, ki jo je dal kot brezplačno na voljo na svoji spletni strani.

Libre

Vir: Flickr, uporabnik TheAlieness GiselaGiardino²³

Filmska industrija je ravnokar zabeležila eno najboljših let – tako po prihodkih kot po številu izdanih filmov. Prav tako brezplačno nikoli ni nikogar motilo na področju televizije. Nikdar ne slišim nikogar, ki bi tarnal, da brezplačna televizija razvrednoti ustvarjalnost in zavira ustvarjalnost. Radio? Brezplačen. Veliko stvari v življenju je brezplačnih, vendar to še ne pomeni, da nimajo vrednosti.

In ne nazadnje, se zame debata o brezplačnosti in zaviranju ustvarjalnosti skoraj v celoti zlomi ob pogledu na vse ljudi, ki ustvarjajo svoje vsebine brez kakršnekoli denarne nagrade. Blogi in vse ostale družabne zadeve niso ustavile ustvarjalnosti, temveč so ji odprle vrata. Seveda to pomeni več manj kakovostnih vsebin, po drugi strani pa tudi posredniki založniki ne zagotavljajo vedno kakovosti. Toda ljudje ustvarjajo več kot kdajkoli prej in to je tisto, kar je resnično pomembno.

Brezplačno ni poslovni model

Pri tem pa bi popravil še eno napačno predstavo – željo po brezplačnosti. Brezplačno že po sami logiki ne more predstavljati poslovnega modela in tega ne zagovarjam. Vsi ponudniki vsebin bodo torej morali poiskati stvari, ki so redke (scarce). Lep primer so živi nastopi v primeru glasbene industrije. Izredno dober primer je tudi 3D Avatar, kjer lahko kino ponudi izkušnjo, ki je večina ljudi doma ne more izkusiti.

Vendar pa gre ob tem opozoriti še na nekaj. V preteklosti je bila redkost, od katere so živeli ponudniki vsebin, ravno distribucija. Z izginotjem monopola nad distribucijo, ki sem ga opisal na začetku, je torej v veliki meri izginil pomemben temelj njihovega poslovnega modela. To pa se lepo naveže ravno na moj zapis pred časom, ko sem se razpisal o tem, da se za medije (in tudi številne druge ponudnike vsebin) enoten poslovni model zlepa ne bo pojavil.

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

Enoten poslovni model za medije ne obstaja

Google Books – prekletstvo ali blagoslov?

Prevzetnost, pristranost, zombiji in še šest tednov zime – venček popkulturnih referenc

Sicer je ta blog res v osnovi bolj tehnološke narave, ampak pravkar se poskušam prebiti čez manjšo piščevo blokado, ki mi bolj škoduje pri vsakodnevnem delu kot na blogu. Zato sledi zbirka – venček iz naslova – popkulturnih referenc in razmišljanj. Pa začnimo.

Prevzetnost in pristranost in … zombiji?

Najprej kratek oris ozadja. Ponovno se sicer izgovarjam na svoje anglistično ozadje, ampak od celega leta viktorijanske književnosti v tvojem življenju nekaj mora ostati. V glavnem, Jane Austen in njen roman Prevzetnost in pristranost je med mojimi najljubšimi knjigami. Sicer klasična ljubezenska zgodba vsebuje par res zanimivih psiholoških elementov in zgodbovnih zapletov, ki niso od muh.

Prav tako obožujem BBC-jevo miniserijo, izdelano po knjižni predlogi, v kateri je zablestel danes izredno priljubljeni Colin Firth. Mimogrede, Prevzetnost in pristranost je služila kot navdih za megauspešnico Dnevnik Bridget Jones. Če potrebujete dokaz – Bridget Jones se zaljubi v Marka Darcy, ki ga v filmu igra Colin Firth, je osnovan na podlagi lika Fitzwiliama Darcyja, ki ga v BBC-jevi mini seriji igra Colin Firth. Samoreferenčnost je tu bujna. Še več – v nadaljevanju romana Na robu razuma Bridget Jones naredi intervju s Colinom Firthom. Žal so to v filmu izrezali. Pha. 

No. Prevzetnost in pristranost pa je sedaj porodila še en popkulturni fenomen – roman Prevzetnost in pristranost in zombiji. V opisu knjige je zapisano, da gre za razširjeno izdajo originalnega teksta, kateri so dodane novi prizori, v katerih se glavna junakinja, Elizabeth Bennet, bori z legijami zombijev. Knjiga je povrh vsega ilustrirana v stilu ilustracij, ki so spremljale prvo izdajo knjige. Zadeva bo definitivno vredna ogleda.

Za konec tega dela še na kratko o BBC-jevi seriji, ki se občasno še znajde na programu naše nacionalke. Gre za vrhunski izdelek britanske nacionalne televizije – poleg tega, da je zgodovinsko relativno avtentičen je na trenutke za crknit smešen. Prilagam YouTube posnetek, ki pa ga bodo kot res smešnega žal videli samo tisti, ki so si serijo ogledali vsaj dvakrat.

Še šest tednov zime

It’s Groundhog Day! Me prav zanima, kolikokrat letno Bill Murray to sliši.  Za neposvečene – Groundhog Day ali Neskončni dan po slovensko, je legendarna komedija z Billom Murrayjem in Andie MacDowell v glavnih vlogah. Osebno gre za enega meni najboljših filmov, ki zelo tesno sledi Mojemu bratrancu Vinnieju. Ampak, kot pravijo Angleži “That’s neither here nor there”.

Film se vrti okoli dogodka, imenovanega Groundhog Day, običaj, kjer v določenih ameriških mestih iz kletke izpustijo svizca in če ta vidi svojo senco, pomeni, da bo zima trajala še šest tednov. Iz povsem razumljivih razlogov je praznik omejen na le določene države in ga na Floridi ne praznujejo. Wikipiedia ve seveda o tem povedati ogromno.

Dan svizca je 2. februar, torej danes. In če mu gre verjeti, nas čaka še šest tednov zime. Oziroma Američane čaka še šest tednov zime. Če seveda ne živijo na Floridi.

Mimogrede – zanimivo trivialno dejstvo, s katerim lahko impresionirate v še tako zategnjeni intelektualni družbi. V članku Wikipedie so omenjeni Nemci iz Pennsylvanie, v filmih ali nadaljevankah pa pogosto slišite govora o “Pennsylvanian Dutch”. Načeloma ne gre za Nizozemce, kar pomeni beseda Dutch, ampak za nekoliko prirejeno obliko nemške besede “Deutsch”.

Še kratek izsek iz filma. Ned! Ryerson!

Tehnološki zaključek

Da ne bo govora le o popkulturi, referencah in zombijih pa še kratka tehnološka. Če v Gmailu pogosto puščate maile neprebrane, lahko preprosto izvedete filter, ki prikaže samo neprebrana sporočila. Na voljo imate dve možnosti, ki jih vtipkate v iskalno polje:

  • label: unread; ali
  • is: unread

Res zaključek

Ker sem ga že omenil, še kratek video iz filma My Cousin Vinny. Gre za čisto komično klasiko, v kateri je Marissa Tomei tudi dobila oskarja za svojo predstavo. Naslednji izseček bo spet smešen samo določenemu naboru ljudi. Če niste med njimi – no ja, bo že bolje :).

Glasu v filmskih napovedih ni več

Umrl je Don Lafontaine – glas v velikem številu filmskih napovednikov. Saj ga poznate, globoki glas, ki naredi še tako beden film nekaj, kar si definitivno morate ogledati. V glavnem, človek je svoj glas posodil neverjetnim 5.000 filmom in 350.000 (!!) reklamam, televizijskim oddajam, napovednikom iger in drugim. dejansko je bil v toliko zadevah, da njegov glas velja za kliše.

Še kratek video o njem, ki se začne z njegovim glasom.

Britanija od zgoraj in še kaj – vizualni pogled na svet

BBC vedno znova presenča s kakovostjo določenih vsebin in to, kar se nam obeta od 10. avgusta dalje bi bilo lahko ponovno uvrščeno v to kategorijo. Na svoji spletni strani so objavili napovednik za oddajo “Britain from Above”. Gre za fantastične posnetke Britanije iz zraka, ki vključujejo vizualizacije avtomobilov, ladij, letal in telefonskih klicev. Toda v tem primeru slika dejansko pove več kot 1000 besed.

Da pa ne bo danes premalo vsebine še dva inovativna pogleda na filme in njihove zaslužke. Prvega je pripravil New York Times, drugega pa pač nekdo, ki ni NYTimes :). Pa da ne bom preveč pristranski naj najprej predstavim prvo vizualizacijo. Gre za graf, ki prikazuje zaslužkarje glede na odstotek skupnih prihodkov na določen dan.

 
Več, ko je film zaslužil, večji izgleda na grafu.Izbirate lahko posamezna leta od leta 1988 do 30. julija 2008. 
Vizualizacija NYT je načeloma skoraj identična, le da je grafični prikaz nekoliko bolj kompleksen in podatke imajo od leta 1986 naprej.

Za konec pa še vizualizacija širjenja trgovin Walmart po ZDA. Izredno zanimivo.
Povezani članki: 

Kakovostni neodvisni filmi na YouTubu

YouTube je sicer bolj ali manj vir smešnih, ne tako smešnih, viralnih in malo manj viralnih ter nesmiselnih filmov. Toda to še ne pomeni, da ne more služiti tudi kot orodje za distribucijo vsebin visoke kakovosti. Google je ravno v ta namen predstavil “Screening Room” – posebno podstran, na kateri so zbrani filmski izdelki neodvisnih ustvarjalcev. Pri tem ne gre za anonimne internetne najstnike, temveč za izbrane projekte, med katerimi je tudi z oskarjem nagrajena kratka risanka The Danish Poet.

Sicer si nisem ogledal vseh, mi je pa v oči padel “Are You the Favorite Person of Anybody?“. Definitivno vreden ogleda.

Google je sicer napovedal, da naj bi se novi video posnetki pojavljali vsake dva tedna, naslednji paket pa naj bi prispel 4. julija. Avtorji naj bi poleg masovne distribucije dobili tudi radodaren del prihodkov od oglasov, prikazanih ob filmih.

Film Korporacija legalno preko Bittorrenta

Uau. Avtorji filma “Corporation“, ki je zmagal na festivalu Sundance, so se odločili, da bodo zastonj izdali film na bittorrent omrežju. Gre za izredno kakovosten dokumentarec, ki se poglablja v vprašanja velikih podjetij, njihovega značaja, vpliva na družbo in težave z njimi. Film sem si ogledal že pred časom in tole je odlična priložnost, da si ga ogledam še enkrat.

Datoteka na omrežju torrent vključuje film in 40-minutni intervju z avtorjem knjige, po kateri je bil posnet dokumentarec.

Film je izredno kakovosten in ogled vsekakor priporočam.