Tag Archives: kindle

Novi Kindle je vrhunski izdelek

Posted on by
10

Nikakršna skrivnost ni, da sem navdušen nad Amazonovim bralnikom e-knjig. Kindle 2, ki je bil prvi na voljo tudi mednarodnim strankam, sem podrobno preizkusil že pred časom, sedaj pa sem se končno odločil še za nakup najnovejše različice. Manj časa bom namenil čisto osnovnim lastnostim in se osredotočil predvsem na izboljšave, ki so na voljo pri novem modelu. Za osnovno predstavo o Kindlu in uporabniški izkušnji, vam priporočam, da si preberete prvi zapis.

Videz in spremembe

Amazon se je odločil, da pri novem Kindlu ne bo delal revolucije. Ohranili so pristop e-črnila in bralnika, ki je v celoti prilagojen enemu samemu opravilu – branju. So pa pri tem naredili kar nekaj izboljšav. Prvo je mogoče opaziti takoj, ko napravo vzamete iz škatle – novi Kindle je manjši in lažji. Primerjava velikosti je jasna s spodnje slike, razlika v teži pa je očitna, ko napravo primete v roko. Kljub temu, da imam osebno raje nekoliko težje naprave, novi Kindle še vedno daje vtis kompaktnosti in kakovosti. Poslovila se je tudi čisto gladka plastika ohišja, zamenjala pa jo je nekoliko hrapava, ki daje odličen občutek.

Primerjava velikosti

Inženirji so se odločili tudi, da odstranijo velike stranske gumbe za listanje po knjigah in jih nadomestijo z manjšimi, ki so sedaj skoraj popolnoma tihi. Osebno sem bil sprva nad manjšimi gumbi kar nekoliko nezadovoljen, saj sem jih občasno pritisnil po nesreči. Toda v treh dneh sem se novemu pristopu že v celoti privadil. Prejšnja različica je imela na desni strani poleg gumba za listanja celo paleto gumbov (Back, Home in Menu), ki so se sedaj preselili nižje k tipkovnici, kar je posrečena odločitev. Uporabljaš jih namreč relativno redko in sedaj se ti ne more več zgoditi, da bi kakšnega stisnil po nesreči.

Smerno paličico je zamenjal smerni gumb, ki zagotavlja boljši nadzor nad premikanjem kazalca in brskanjem po menijih. Poleg tega paličica na prejšnji različici dejansko daje vtis šibkega člena. Sicer v letu uporabe z njo nisem imel težav, vendar slab občutek ostaja. Sedaj teh skrbi ni več. Tipke so ostale enake, le da so sedaj iz bolj hrapave plastike in je na njih nekoliko lažje tipkati. Seveda pa še vedno nanj ne boste pisali romanov.

Tudi gumbi za prižiganje naprave in nadzor zvoka so se preselili z vrha in strani naprave na spodnjo. Na splošno sedaj Kindle daje vtis večje premišljenosti, saj gumbi niso raztreščeni okoli in okoli ohišja naprave, temveč so združeni tam, kjer te pri uporabi ne motijo, vendar vseeno zagotavljajo vse funkcionalnosti, ki jih uporabnik potrebuje.

Zaslon in uporaba

Največja pridobitev je zagotovo izboljšan zaslon, ki je sicer enake velikosti. Amazon navaja, da naj bi bil kontrast na novem zaslonu za 50 odstotkov boljši v primerjavi s prejšnjo generacijo Kindla. O točnih odstotkih je težko govoriti, je pa kontrast nedvomno boljši. Nekoliko svetlejše ozadje, močnejše črne in ne nazadnje temno ohišje skupaj dajejo še boljši vtis pri branju. Poleg boljšega kontrasta novi zaslon zagotavlja tudi hitrejše osveževanje, čeprav se mi že prejšnja generacija ni zdela prepočasna.

Se pa hitrost zaslona pozna pri uporabi, predvsem pri označevanju besedila. V prejšnji generaciji namreč zaslon pogosto ni dohajal kazalca, ki je brzel po zaslonu in pogosto si imel lahko zaradi tega težave pri izbiranju besed. Sedaj se ti to skoraj ne more več zgoditi, saj je hitrost osveževanja dovolj velika.

Izboljšan je tudi nabor pisav, saj je poleg velikosti na voljo tudi izbor različnih oblik (običajna, stisnjena, sans serif). Z novimi pisavami lahko vsak uporabnik stran nastavi tako, kot si jo želi. Skratka – izkušnja branja je še izboljšana in ostaja enako preprosta.

Ostale izboljšave in lastnosti

Novi Kindle prinaša tudi več prostora (za 3500 knjig), povezovanje Wi-Fi, izboljšan spletni brskalnik (temelji na ogrodju WebKit, kot Safari ali Google Chrome) ter daljše trajanje baterije (do en mesec). Seveda so tu še dobrote, ki so jih uporabniki prejšnje različice dobili v preteklem letu, kot so podpora za branje PDF-jev brez pretvarjanja, možnost objavljanja označenih odlomkov na Twittru ali Facebooku, glasno branje knjig in brezplačen podatkovni prenos (pri različici 3G). Seveda ostaja tudi tehnologija Whispersync, ki vaše knjige sinhronizira na različnih napravah in deluje odlično. Ob prejemu nove različice sem, recimo, samo sinhroniziral starega Kindla, prek brezžičnega omrežja naložil knjigo na novega in že sem lahko bral s točke, kjer sem na starem končal.

Pod črto in nekaj dodatnih misli

Amazon je dal jasno vedeti, da ta generacija Kindla ne bo rezultat paničnega odziva na iPad. Kot sem že ob predstavitvi napisal, ne vidim nikakršnega razloga, zakaj bi tablični računalniki ali mobilni telefoni “ubili” Kindle. Analitiki so sprva namreč napovedovali, da Amazon preprosto nima nikakršnih možnosti, če ne predstavi svojega tabličnega računalnika. Sicer ne pravim, da je ta možnost popolnoma izključena, toda Amazon je dal v tem trenutku jasno vedeti, da je trg namenskih bralnikov dovolj velik in zanimiv, da se vanj splača vlagati.

Novi Kindle je rezultat tega pristopa. Nikakor ne gre za revolucionaren izdelek, temveč za izdelek, ki so ga inženirji potrpežljivo in premišljeno izboljšali do te mere, da so odpravili večino zamer prejšnje generacije in ustvarili izdelek, ki zadovolji in navduši v vseh pogledih. Seveda to ni naprava za gledanje filmov, besno brskanje po spletu, poslušanje glasbe in urejanje dokumentov. Kindle je namenjen temu, da se umirjeno usedeš in se za uro, dve ali tri izgubiš v knjigi. In seveda je to tisto, kar si strastni bralci želimo. Naprava se namreč v celoti umakne besedilu in ostanemo sami s knjigo, ki jo beremo. V tem Kindle blesti.

Seveda pa je treba tu upoštevati še nekaj. Kindle že dolgo ni več samo bralnik, temveč platforma. Amazonov cilj je namreč enostaven – prodati knjige čim večjemu številu uporabnikov. Kindle bralniki so tako na voljo na ogromnem številu platform: iPad in iPhone, Windows, Mac OS X, Android in Blackberry. S tehnologijo WhisperSync lahko knjigo vedno nosite s seboj in sinhronizirate svoje zapiske in lokacijo v knjigi. Amazon je s tem dosegel še nekaj – kljub temu, da so knjige zaščitene s tehnologijo proti kopiranju (DRM), tipičen uporabnik tega praktično ne bo opazil – programski bralniki so namreč na voljo za najrazličnejše platforme in torej uporabnika ne silijo v nakup izdelkov samo določenega proizvajalca.

Amazonova strategija se je do sedaj izkazala kot pravilna. Z največjo ponudbo knjig in rešitev za platforme so ohranili svoj položaj vodilnega prodajalca e-knjig. Po nekaterih ocenah imajo v rokah namreč kar 70-75 odstotkov celotnega trga, kar je odličen uspeh.

Novi Kindle je na voljo v dveh različicah – Wi-Fi in 3G+Wi-Fi. Prva stane 139 USD, druga pa 189 USD. Osebno sem se odločil za cenejšo, kajti v enem letu se mi še ni zgodilo, da bi se znašel s potrebo po knjigi, ki bi jo moral nujno kupiti prek omrežja 3G. Povezljivost Wi-Fi je super, kajti kot evropskemu kupcu sedaj lahko kupujem neposredno z naprave, ne da bi moral za prenos plačati.

Če ste torej resen bralec v angleščini in se odločate med različnimi bralniki je Kindle nedvomno daleč najboljša izbira. Poleg največje izbire knjig in preproste uporabe zagotavlja tudi tehnologijo WhisperSync in druge dodatne ugodnosti, s katerimi se postavlja za glavo višje od konkurenčnih izdelkov.

Ob tem bi rad povabil vse bralce, ki vas zanima Kindle in e-knjige na splošno, da obiščejo skupino na Facebooku, ki sem jo ustvaril za namen posredovanja kratkih novic in seveda druženje vseh slovenskih lastnikov Kindla ter drugih e-bralnikov. V skupini objavljam kratke novice in tako vsem, ki ne želijo dnevno spremljati novic s področja, da ostanejo na tekočem. Vsi (ne le lastniki Kindlov) ste seveda toplo vabljeni.

Blog Hapax Legomena je kot Kindle – lep in pameten. Nikakor ne zamudi novih stvari in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Poglobljena in izčrpna recenzija Kindla

Prihodnost e-knjig

Ali Applov iPad pomeni konec Kindla?

Samodejno pripravljanje vsebin za Kindle

Posted on by
Reply

Kot zadovoljni uporabnik Kindla sem si zadal nalogo, da slovenskim lastnikom vsake toliko časa predstavim kakšno novost, ki jim lahko pomaga pri uporabi te resnično priročne naprave. Danes bom predstavil dve storitvi, s katerima lahko sami pripravite vsebine za svoje Kindle (ali druge e-bralnike).

Instapaper

Instapaper sem opazil že pred časom in v tem času je sicer banalno preprosta storitev postala še bolj koristna. Gre namreč za zelo preprosto storitev, ki omogoča, da si članke, za katere nimate časa, shranite za kasneje in jih preberete, ko imate čas. Ustvariti morate račun in si v brskalnik namestiti aktiven zaznamek (bookmarklet). Za shranjevanje članka samo stisnete zaznamek in zadeva se shrani za kasneje.

Toda Instapaper ima v rokavu še par asov. Prvi je aplikacija za iPhone/iPod Touch, ki vam omogoča, da članke berete tudi, ko niste za računalnikom. Ne bi verjeli, kako koristna je zadeva, ko morate koga čakati in se preprosto zatopite v kakšen članek s par tisoč besedami.

Instapaper izbira

Izbira formatov

Druga novost, ki so jo predstavili v zadnjem času pa je predpriprava člankov za Kindle. Na seznamu shranjenih člankov preprosto kliknete na povezavo, ki vam vse neprebrane članke združi v eno samo za Kindle pripravljeno datoteko. Shranite jo na disku in nato prenesete na svoj Kindle. Instapaper podpira tudi ePub, kar pomeni, da je koristen tudi uporabnikom drugih e-bralnikov. Odkrito povedano, nič boljšega ni, kot shraniti cel kup res dolgih člankov in jih nato v miru prebrati na svojem e-bralniku.

Storitev je v celoti brezplačna, čeprav lahko avtorje podprete z nakupom izboljšane iPod aplikacije. Instapaper poskrbi tudi za vse, ki se jim ne da iskati člankov za branje. Give Me Something to Read je blog, na katerem so zbrani najboljši in najbolj priljubljeni dolgi članki.

eReadUps

eReadUps je prav tako zanimiv projekt z nekoliko drugačnimi poudarki. Podobno vam ustvari prilagojeno e-knjigo, le da je osredotočen na različne wiki vire. Na strani morate ustvariti svoj račun (trenutno je še v preizkusni fazi, vendar sem povabilo dobil brez težav), nato pa preprosto vpišete geslo. Storitev preišče različne vire (Wikipedia, Wikia, WikiTravel in MedPedia) in vam prikaže povezane članke. Odkljukate posamezne članke in eReadUps vam ustvari knjigo, ki jo lahko nato shranite na disk v formatu za Kindle ali ePub.

Storitev je vsekakor koristna za določene članke iz Wikipedie ali za preprosto izgradnjo osnovnega turističnega vodiča. Wikitravel in Wikipedia skupaj namreč ponudita kar informativen skupek informacij o bolj priljubljenih turističnih destinacijah. Kindle ali drug e-bralnik lahko tako postane tudi turistični vodič. Koristno je tudi pri branju določenih gesel na Wikipediji, ki so lahko resnično dolga.

Facebook

Pridružite se skupini Kindle Slovenija

Ob tem bi rad povabil vse bralce, ki vas zanima Kindle in e-knjige na splošno, da obiščejo skupino na Facebooku, ki sem jo ustvaril za namen posredovanja kratkih novic in seveda druženje vseh slovenskih lastnikov Kindla ter drugih e-bralnikov. V skupini objavljam kratke novice in tako vsem, ki ne želijo dnevno spremljati novic s področja, da ostanejo na tekočem. Vsi (ne le lastniki Kindlov) ste seveda toplo vabljeni. V zadnjih tednih smo tako pokrili marsikaj – od zbirk brezplačnih knjig, do novih e-bralnikov, ki prihajajo na trg.

Blog Hapax Legomena je kot zelenjava – poln koristnih zadev. Nikakor ne zamudi novih stvari in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Prihodnost e-knjig

Ali Applov iPad pomeni konec Kindla?

Nekaj novosti o Kindlu in iz sveta knjig

Poglobljena in izčrpna recenzija Kindla

Prihodnost e-knjig

Posted on by
15

Za e-knjigami je uspešno leto. Izredni uspeh Amazonovega Kindla in prihod več novih bralnikov, med katere lahko poleg Sonyjevih bralnikov ter Nooka štejemo tudi iPada, kažejo na to, da je pred e-knjigami svetla prihodnost. Toda vse ni tako rožnato, saj so dogodki v zadnjih nekaj tednih pokazali, da ni vse tako lepo, kot bi si želeli.

Spor med založniki in Amazonom

Knjigarna

Vir: Flickr, uporabnik: FriskoDude

Najpomembnejša novica je nedvomno oster spor med Amazonom in založnikom MacMillan, zaradi katerega je spletna trgovina za cel teden odstranila možnost nakupa naslovov tega založnika. Spor se je razvil predvsem okoli tega, po kakšnem principu naj bi tekla prodaja e-knjig. Apple se je namreč za predstavitev iPada z založniki dogovoril za ti. “agencijski” model, v katerem založnik postavlja ceno, pri čemer prodajalec pobere 30 odstotkov končne cene knjige. Amazon danes z založniki posluje po maloprodajnem modelu, kjer od založnika kupijo knjige po “veleprodajni” ceni in nato sami določajo ceno.

Za Amazon je načeloma ta prehod s poslovnega vidika bolj ugoden. Podjetje je namreč želelo zagotoviti, da bodo e-knjige na voljo po ceni 9,99 USD, kar pomeni, da so pri določenih knjigah celo ustvarjali izgubo. Založnikom to seveda ni všeč, kajti dostopnost po tej ceni po njihovem “razvrednoti” knjige in prizadene prodajalce trdo vezanih knjig, ki za založnike ustvarjajo največje dobičke. Amazon si je po drugi strani s temi cenami prizadeval ustvariti uspešen in cvetoč trg e-knjig po predvidljivih cenah.

Kratkoročno ta korak pomeni višje cene. Založniki so že napovedali, da se bodo nove knjige prodajale med 12,99 USD in 14,99 USD. Prav tako lahko še vedno pričakujemo, da bodo založniki poskusili izvajati “postopno” izdajanje e-knjig, kar pomeni, da bodo elektronske različice na voljo nekaj mesecev za fizično obliko v trdi vezavi.

iPad je krivec

Seveda je glavni razlog za ta spor ravno iPad. Apple je namreč z založniki dosegel dogovor o agencijskem modelu, ki jih je spodbudil, da so enak model vsilili tudi Amazonu. Razumljivo je, da tak model Applu povsem ustreza – iPad ni bralnik, podjetju je po besedah direktorja Stevea Jobsa popolnoma vseeno za knjige, saj “ljudje ne berejo več”, kar pomeni, da je prodaja knjig popolnoma drugotnega pomena. Zaradi tega jim je seveda popolnoma vseeno, kakšna je cena knjig.

Apple iPad

Applov iPad

Kar je resnično žalostno je, da je vstop novega konkurenta na trg povzročil dvig cen. Na normalnem trgu bi namreč povečana konkurenca pomenila znižanje cen in ne dviga. Iz tega je očitno, da so založniki popolnoma zaslepljeni – menijo namreč, da bo iPad kot bralnik predstavljal tako močno konkurenco drugim bralnikom, da lahko pričnejo z izsiljevanjem, ki smo mu priča te dni.

Prepričan sem namreč (kot sem poudaril že v zapisu o iPadu in Kindlu), da Applova tablica ne bo vplivala na trg e-bralnikov, kot si to želijo založniki. Na napravi bodo knjige ostala postranska zadeva, kar je za napravo, ki nudi glasbo, video, splet in milijon drugih stvari logično. Knjige bodo morale tekmovati s toliko drugimi vsebinami, da preprosto ni mogoče pričakovati niti približno toliko prodaje kot na e-bralnikih, kot so Kindle ali Nook. Poleg tega so resnični ljubitelji knjig tisti, ki kupijo največ knjig in se zlepa ne bodo odpovedali e-bralnikom. Po nedavni raziskavi je namreč 93 odstotkov lastnikov bralnikov zelo zadovoljnih ali zadovoljnih s svojimi napravami.

Založniki si trudijo škodovati e-knjigam

Vsa ta prizadevanja jasno kažejo, da založniki e-knjige razumejo kot veliko grožnjo svojim poslovnim modelom. Velika večina njihovih potez je usmerjena v škodo bralcem. Dvig cen, zamiki izdaj e-knjig, prepoved posojanja knjig med uporabniki ter prepovedovanje sintetiziranja branja za zaščito avdio knjig so stvari, s katerimi založniki znižujejo vrednost e-knjig in njihovo privlačnost.

Pričakujemo lahko tudi, da se bodo tem potezam pridružile še druge. Jasno je, da želijo založniki v celoti ohraniti svoj poslovni model, ne da bi jih pri tem skrbelo za njihove kupce. Pravzaprav v tem ni nič novega, saj smo praktično identične poizkuse videli že na drugih področjih, predvsem pri glasbi. Tudi tam so založbe besno ovirale dostop do digitalnih vsebin in proces se še ni zaključil, so pa vsaj do neke mere popustili željam uporabnikov.

Glavne pričakovane novosti e-bralnikov

E-bralniki in njihov razvoj se ne bodo ustavili. V letu 2010 lahko pričakujemo več novosti, ki bodo predstavljale tako odgovor na iPada kot tudi na neznosne zahteve založnikov. Nekaj izbranih trendov predstavljam spodaj.

1. Aplikacije na Kindlu. Kindle je najavil možnost razvoja aplikacij za svoje naprave, kar ima velik potencial. Na Kindlu lahko tako pričakujemo igre, orodja za obdelavo besedil in zapiskov in seveda naprednejše uporabniške vmesnike.

2. Barvni in na dotik občutljivi zasloni. E-bralniki bodo deležni barvnih zaslonov. Barvne tehnologije, kot je Mirasol, bodo prinesle barve z bistveno nižjo porabo energije, kot jo zagotavljajo zasloni LCD. Ti zasloni lahko celo predvajajo video. Amazon je ravno te dni kupil ponudnika na dotik občutljivih zaslonov, kar pomeni, da jih lahko pričakujemo v eni od prihajajočih generacij Kindla.

3. Integracija družabnih omrežij v bralnike. Mislim, da tu leži velika priložnost za ponudnike e-bralnikov. Amazon je za zagotavljanje družabnih storitev v odličnem položaju, saj je lastnik družabnega omrežja za ljubitelje knjig Shelfari. Amazon ima po mojem mnenju tu izredno priložnost, saj je Apple dokazal, da mu družabne storitve ne ležijo najbolj – najlepši dokaz je ravno iTunes.

4. Ekskluzivne pogodbe s ponudniki vsebin. Prvi koraki tu so se že zgodili, saj ima Amazon že podpisane ekskluzivne pogodbe s Stephenom Coveyjem in Paulom Coelhom, podobne pogodbe pa lahko pričakujemo tudi z drugimi avtorji, še posebej v okviru Amazonove pobude za ugodnejše razmerje delitve prihodkov.

5. Ekskluzivne pogodbe zagotavljanja vsebin. Te dni je v javnost prišla novica, da je Amazon podpisal ekskluzivno pogodbo z britansko državno knjižnico. V okviru pogodbe bo preko Kindla na voljo 25 milijonov strani literature iz 19. stoletja – od Dickensa, Hardyja do pogrošnih romanov, znanih pod imenom “penny dreadfuls”.

6. Prodajalci bodo postali založniki. Amazon ima platformo za to že vzpostavljeno in pričakujemo lahko porast v številu samozaloženih e-knjig. Amazon prav tako te dni izvaja natečaj izbire najboljše amaterske knjige, ki jo bo podjetje tudi založilo. Z distribucijskim kanalom Kindla lahko Amazon postane za avtorje bolj zaželen založnik kot pogoltne velike založniške hiše.

7. Brezplačne knjige. Brezplačne knjige bodo postale pomembnejše kot kdajkoli prej. Nenadoma imamo lahko v digitalni obliki celotno knjižnico del v javni domeni, ki bi nas v papirnati obliki veliko stala. Brezplačne knjige bodo izkoriščali tudi manj uveljavljeni avtorji, kar bo pomenilo velik pritisk na nižanje cen. Založniška odločitev, da knjige podražijo, bo uporabnike pognala k brezplačnim delom in zmanjšala njihovo prodajo.

Facebook

Pridružite se skupini Kindle Slovenija

To je le kratek pregled stvari, ki jih lahko pričakujemo v naslednjem letu. Ob tem bi rad vse bralce, ki vas zanima Kindle in e-knjige na splošno, da obiščejo skupino na Facebooku, ki sem jo ustvaril za namen posredovanja kratkih novic in seveda druženje vseh slovenskih lastnikov Kindla ter drugih e-bralnikov. V skupini objavljam kratke novice in tako vsem, ki ne želijo dnevno spremljati novic s področja, da ostanejo na tekočem. Vsi (ne le lastniki Kindlov) ste seveda toplo vabljeni.

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

Ali Applov iPad pomeni konec Kindla?

Nekaj novosti o Kindlu in iz sveta knjig

Poglobljena in izčrpna recenzija Kindla

Ali Applov iPad pomeni konec Kindla?

Posted on by
9

KindleV sredo je Apple končno predstavil svoj težko pričakovani iPad – pod črto večji iPod Touch. Pustimo zaenkrat druge stvari in se osredotočimo na dejstvo, da lahko na napravici beremo tudi knjige, Apple pa je napovedal tudi svojo trgovino s knjigami, za katero ima zaenkrat podpisane dogovore s petimi založniki. Applovi zvesti sledilci so takoj napovedali, da to pomeni smrt Amazonovega Kindla.

Osebno v to nisem prepričan, kar je seveda smiselno, glede na to, da sem uporabnik Kindla. :) Kljub temu imam par razlogov, zakaj menim, da čisto tako ne bo.

1. Za branje daljših besedil E-ink ostaja boljša tehnologija. Ne glede na kakovost zaslona tehnologija LCD preprosto ne zagotavlja enake izkušnje, e-črnilo je prijaznejše do oči in brez težav deluje tudi v močni svetlobi.

2. Trajanje baterij. Applov iPad naj bi zagotavljal 10 ur delovanja in teden v pripravljenosti. Preprosto ni primerjave s Kindlom, ki zagotavlja 2 tedna avtonomije, oziroma lahko na njem brez polnjenja prebereš tudi najdaljšo knjigo.

3. Velikost. 10 palcev pomeni relativno manj mobilnosti v primerjavi s 6-palčnim Kindlom.

4. Internetna povezava. Kindle za prenos knjig in brskanje po spletu (v Sloveniji samo Wikipedia) nudi brezplačno povezavo 3G. Najcenejša različica iPada omogoča samo povezovanje preko omrežij Wi-Fi, povezljivost z mobilnim telefonskim omrežjem pa bo zahtevala investicijo dodatnih 130 USD (=130 EUR) plus naročnino na podatkovni paket.

5. Izbira knjig in cena. Kindle ima večjo knjigarno, knjige pa so v povprečju cenejše. Poleg tega ima Amazon v ozadju obsežno infrastrukturo za samozaložništvo, s katerimi zagotavlja bistveno bolj celovito vsebinsko platformo. Saj res – knjige bodo na voljo samo za kupce iz ZDA. Kindle ima globalno prisotnost.

Nič od zapisanega ne pomeni, da mislim, da je iPad slaba naprava – želim le pojasniti, da ne verjamem, da pomeni konec namenskih bralnikov, kot sta Kindle ali Nook. Na prvi pogled se mi vsekakor zdi naprava, ki bi jo morda imel, še posebej če ne bi bila na voljo pod bizarnim menjalnim tečajem 1 USD = 1 EUR, ki pomeni, da Evropejci za tovrstne igrače plačujemo 40 odstotkov več kot Američani. Mislim, da tudi Apple ne računa, da bo iPad nadomestil Kindle. Še najbolj verjetno se mi zdi, da bo morda vplival na trg tradicionalnih knjig, saj ga bodo uporabljali predvsem tisti, ki občasno preberejo kakšno uspešnico in jih ne bodo motile zgoraj opisane pomanjkljivosti.

iPadPoleg tega lahko pričakujemo, da bo programska oprema Kindle na voljo tudi na iPadu. Razumeti moramo namreč, da Kindle sam po sebi ni drugega kot orodje za razširjanje e-knjig. Amazonu je najpomembneje, da ljudje kupujejo e-knjige pri njih, na čem pa jih berejo, je pravzaprav postranska zadeva.

Torej – iPad je zanimiva naprava in vreden pozornosti, vendar Kindla in drugih bralnikov med resnimi bralci zlepa ne bo nadomestil. Vsekakor pa si lahko predstavljam, da bo postal pomemben kanal za distribucijo časopisov, revij in stripov. Barvni zaslon in večpredstavnostne možnosti, kot so jih pokazali včeraj, so dejansko videti izredno zanimiv način za prenašanje določenih vsebin. Toda kljub temu pa se mi nekako zdi, da iPad ne bo taka rešitev težav založnikov, kot si marsikdo predstavlja. Dejstvo ostaja, da ljudje za novice niso pripravljeni plačevati in dvomim, da bo iPad to spremenil.

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

Nekaj novosti o Kindlu in iz sveta knjig

Poglobljena in izčrpna recenzija Kindla

Nekaj novosti o Kindlu in iz sveta e-knjig

Posted on by
4

Od recenzije Kindla je minilo že nekaj časa in v tem času se je zgodilo kar nekaj stvari. Najprej na hitro o novostih iz sveta Kindla.

1. Posodobitev programske opreme

Kindle je kaj hitro po mednarodni različici predstavil še programsko posodobitev. Ta prinaša možnost obračanja zaslona, možnost neposrednega nalaganja PDF-jev ter daljšo življenjsko dobo baterijo. Zadnja novost je res kul – z enim polnjenjem sem prebral tri knjige in pol (seveda ob izključeni brezžični povezavi).

 Glede PDF-jev, o katerih dobivam veliko vprašanj, je stvar taka, da ravno nekega navdušenja ne morem pokazati. Problem je v tem, da Kindle pač pokaže eno stran PDF-ja kot eno stran in če dokument ni formatiran za tak način prikaza, pisava postane premajhna. Seveda pa pisave ne moreš povečati kot pri običajnih Kindlovih knjigah.

Obračanje zaslona je bolj pogojno koristno. Osebno ga še nisem kaj dosti uporabljal.

Vir fotografije: adafruit

2. Kindle for iPod sedaj tudi za Slovenijo

Ta možnost je kul, če imate iPhonea ali iPod Toucha. Aplikacija je brezplačna in vam omogoča kupovanje knjig kot če bi imeli pravi Kindle. Še posebej kul je možnost Whispersync, ki ti sinhronizira knjige med seboj. Torej – berše knjigo na Kindlu in moraš nekam ven. Namesto, da bi s sabo vlačil celo knjigo vzameš iPoda (v mojem primeru), ga sinhroniziraš in nato bereš od tam, kjer si zaključil. Nato prideš domov in nadaljuješ na e-knjigi.


3. Kindle for PC

Kindle for PC je koristen, če želiš kuppovati e-knjige in si jih pripravljen brati na osebnem računalniku. Sama aplikacija je precejšnje razočaranje. Z njo lahko bereš knjige in to je to. Trenutno ni niti možnosti dodajanja opomb in oznak. Kamorkoli klikneš, te vrže na spletno stran in moraš potem naprej delati tam. iTunes za Kindle to pač še ni. No, upajmo, da se bo zadeva izboljšala. Ima pa prav tako podporo za Whispersync in torej omogoča sinhronizacijo.

4. Seznami želja sedaj podpirajo Kindle

Na Amazonove sezname želja (Wishlist) lahko sedaj pošiljate tudi knjige Kindle, kar je precej logično in predvsem čudno, da se je pojavilo šele v zadnjem času.


Dogajanje na področju e-knjig

V zadnjih nekaj tednih je okoli e-knjig nastala cela panika, še posebej med založniki. Dogajanje skoraj natančno posnema dogajanje na drugih področjih vsebin, kot so glasba, filmi in mediji. Temeljni vzrok je pri vseh precej podoben – izgubljanje nadzora nad dogajanjem.


Pa začnimo pri najbolj očitnem paničnem koraku. Založbi Simon & Schuster ter Hachette Book Group sta najavili, da bosta prenehali z istočasnim izdajanjem knjig s trdimi platnicami in elektronskimi izdajami. Torej, najprej bo izšla knjiga v trdi vezavi, nato pa bo treba štiri mesece počakati na elektronsko različico.

Razlog za to je preprost – zakaj bi založnik zaslužil samo 10 USD, kolikor je osnovna cena e-knjig na Amazonu, če lahko bralce operejo za 25 USD. Po lastnih besedah ne želijo razvrednotiti vsega svojega dela in dela celotne panoge. Ob tem lahko rečem samo “Bravo!”. Uporabniki elektronskih knjig smo jih kupili z razlogom, da nam ne bo več treba kupovati papirnatih. Torej resnično komaj čakamo, da bomo plačevali več za izdelek, ki ga ne želimo. Ob tem je 10 USD čudovita ocena za izdelek, pri katerem nimaš nikakršnih stroškov s papirjem, tiskom, prevozom in distribucijo.

Knjižni založniki ob tem sledijo glasbeni industriji – preprosto so pozabili kaj prodajajo. Kot je glasbena industrija prepričana, da njihov posel niso srebrni ploščki, tako založniki pozabljajo, da ne prodajajo kupčkov papirja med dvema kosoma lepenke. Dolgoročno bodo s takimi poskusi preprosto povečali stopnjo piratstva, povzročili nejevoljo med zvestimi kupci ter nenazadnje izgubili prihodke – človek, ki je pripravljen zapraviti 10 USD za neko knjigo, jih lahko uporabi za katerokoli knjigo.

Pravice za stare knjige in ekskluzivne pogodbe

E-knjige so zanimivo založnike usekale še nekje drugje. Za stare knjige, za katere so bile pogodbe podpisane pred več kot 15 leti nimajo pravic za izdajo e-knjig. To pomeni, da lastnik pravic za objavo Catch-22 Josepha Hellerja ne more izdati e-knjige. Sliši se zelo nevarno za založnike in tudi je. Random House je agentom že veselo poslal pismo, v katerem jih je obvestil, da so vse pravice za e-knjige njihove, čeprav v pogodbah pred letom 1994 niso eksplicitno navedene. Seveda se avtorji ne strinjajo.

Drug zanimiv trend pa je nakazal Stephen Covey, izredno uspešen pisec knjig za samopomoč. Mimogrede, bil sem na njegovi predstavitvi na nekem dogodku v Ameriki in kljub new-age pop psihologiji je imel par kar dobrih zamisli. No, Covey je z Amazonom podpisal ekskluzivno pogodbo za izdajanje e-knjig. Založnikom so se verjetno kar malo zatresle hlače. Covey si je izboril 50 odstotkov prihodkov od prodaje, kar je baje vrhunsko, saj so običajno okoli 25 odstotkov.

Sicer na nek način nisem ravno pristaš takega pristopa, saj omejuje vsebino na točno določeno napravo, vendar po drugi strani pomeni pomembno grožnjo založnikom. Avtorji se bodo vedno bolj pogosto spraševali, ali potrebujejo založnika, če lahko pogodbo podpišejo sami in ob tem pobašejo več denarja. S čedalje večjo razširjenostjo elektronskih knjig bo to vsekakor postal pomemben trg.

Kindlova vrednost

Za zaključek še par besed o tem, zakaj Kindle dejansko do neke mere je revolucija in zakaj je dober nakup. Tudi če ne upoštevamo udobja in nekoliko cenejših knjig, je tu pravo bogastvo knjig v javni domeni. Že Amazon jih nudi kar precej, lahko pa se obrnete tudi na storitev Feedbooks, ki nudi lepo zbrane in kategorizirane brezplačne knjige, ki si jih prenesete na svoj bralnik (ne samo Kindle). Tako imate Henryja Jamesa, Jane Austen, F. Scotta Fitzgeralda, Thoreauja in malo morje drugih.Vse to so knjige,ki bi vas prišle vsaj nekaj evrov, tu pa so na voljo povsem brezplačno.

Poleg tega tudi Amazon nudi nekaj zanimivih zadev, ki niso le stvari v javni domeni. Ravno ta teden je MIT Press štiri knjige ponudil brezplačno. Knjiga za katero bi drugače odšteli 14 USD je sedaj na voljo čisto brezplačno.

Upam si trditi, da je prihodnost knjig svetla. Če le založniki ne bodo besno vztrajali pri izsiljevanju kupcev.

Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.

Povezani zapisi

Poglobljena in izčprna recenzija Kindla

Posted on by
1

Razlogov za nakup Amazonovega Kindla je bilo več. Prvi in morda najpomembnejši je bil, da imam že krepko preko 600 knjig, kar pomeni, da je začelo na policah resno primanjkovati prostora.

The first rule of Fight Club is …

Drugi razlog je bil, da velike večine knjig ne potrebujem v papirnati obliki, saj jih preberem samo enkrat, nato pa na policah nabirajo prah. Tretji pomemben razlog je bil, da ne maram čakati. To je bil tudi glavni razlog, da sem veliko knjig še vedno kupoval v knjigarnah, kljub temu, da bi jih verjetno na spletu dobil ceneje. Poleg tega predvidevam, da bom lahko s Kindlom privarčeval, saj so knjige v povprečju cenejše, izogneš pa se tudi plačevanju poštnine.

Zadnji in bolj osebni razlog pa je bil, da sem v preteklosti veliko časa in energije porabil za pritoževanje, da Kindla pri nas ne moreš kupiti. Neiskreno do samega sebe bi bilo torej, če se za nakup ne bi odločil, ko je napravica dejansko postala dostopna.

Amazonu sem torej plačal 300 USD (kar je približno 200 evrov v tem trenutku) in stisnil pesti. Zadeva je prispela bliskovito hitro. V ponedeljek so jih poslali iz ZDA, v četrtek je bila že pri meni. Naj opozorim, da je treba k zgornji ceni prišteti še skoraj 50 evrov DDV ali carine ali neke druge dajatve. Še dobro, da mi je Amazon v četrtek zjutraj javil, da so spustili ceno in mi bodo, kljub temu, da sem zadevo že kupil, vrnili 20 USD. Lepo od njih.

Preden začnem opisovati napravo še zanimivost. Pred časom je Amazon najavil pobudo “Frustration Free Packaging”, torej pakiranje, ki ga lahko odprete brez frustracij. Ko sem škatlo dobil sem jo začel takoj cefrati, trgati in vleči narazen, ob tem pa sem seveda zgubljal živce, saj prekleta stvar ni hotela narazen. Ko sem se za trenutek ustavil, sem ob strani opazil majhen perforiran trakec, ga potegnil in škatla se je odprla kot po čudežu. Šele potem sem opazil naslednji logotip:

Če bi ga opazil še pred odpiranjem, bi mogoče pozorneje pogledal škatlo in se je lotil pravilno. Tako pa sem kot pravi retard uspešno negiral vse prijazne namene Amazona. Oh ja.
Prvi vtisi in zaslon
O Kindlu sem pravzaprav vedel bore malo. Na spletu sem sicer prebral par recenzij, nisem pa se posebej poglabljal v drobovje in vse funkcionalnosti. Poskušal bom čim bolj podrobno opisati svojo izkušnjo in odgovoriti na par vprašanj, ki sem jih dobil preko Twittra.
 
Amazon Kindle končno v mojih rokah
Kaj dobimo v škatli? Skoraj nič, bi bil pravi odgovor. Poleg samega Kindla so vključena osnovna navodila na lepem recikliranem papirju, USB kabel in adapter za priklop na elektriko, ki je namenjen ameriškemu trgu. Kindle ni napolnjen vnaprej, kar pomeni, da ga je treba potem še približno tri ure polniti preko povezave USB.
Kaj vsebuje paket ter primerjava z običajno knjigo in iPod Touchem
Zadnja stran Kindla je iz kovine in ni videti, da bi se hitro spraskala
Na fotografiji je Kindle ter roba, ki jo dobiš zraven. Na desni je iPod Touch na levi pa tipična knjiga z mehkimi platnicami, da si lažje predstavljate velikost. Napravica ima kar solidno težo, obenem pa je izredno tanka in daje občutek kompaktnosti. Na desni strani naprave je pravo izobilje gumbov za domačo stran, naslednjo stran, nazaj in odpiranje menija ter paličica za premikanje.
 
Izobilje gumbov na desni strani. Na levi sta samo dva – za premikanje naprej in nazaj po knjigi
Gumbi in celotno ohišje so iz bele plastike in delujejo dovolj trdno, da zdržijo tudi daljšo obremenitev. Tipkovnica pod zaslonom ni ravno najboljša stvar, kar sem jih kdaj držal v rokah, vendar je dovolj uporabna za vpis opombe ali zapiska, kakšni romani pa se bodo pisali na drugih napravah.
Sedaj pa k najpomembnejši zadevi – zaslonu. Zaslon je relativno majhen in čeprav je naprava v velikosti tipične knjige, je zaslon seveda manjši. Uporablja tehnologijo e-črnila, ki porabi bistveno manj energije kot zasloni LCD in podobno. Pri tem poskuša čim bolj vestno približati izkušnjo papirja, kar pomeni, da se zaslon izriše in nato brez napajanja ostane nespremenjen. Tudi, ko ga prejmete v škatli, je na zaslonu izrisana slika. To pomeni, da zaslon ne utripa in ne obremenjuje oči z osvetlitvijo. Seveda je slaba stran, da se osvežuje bistveno počasneje kot klasični zaslon. Je pa osveževanje stvar, ki se je hitro navadiš in je ne opaziš, saj je proces kljub vsemu relativno hiter.
Še v nečem se zaslon razlikuje od tipične knjige. Ni bel, temveč siv. Zaradi tega sem bil najprej kar nekoliko skeptičen glede njegove berljivosti in nato presenečen, da dobro deluje. Amazon zelo hvali, da se zaslon ne blešči, žal se zaradi pomanjkanja sonca v teh dneh nisem mogel prepričati, ali je to res ali ne. Dejstvo je, da se na luči ne blešči zelo, vseeno pa lahko direktna svetloba pod določenim kotom nekoliko zmanjša berljivost. Se pa nato preprosto malo premakneš in zadeva izgine. Ker zaslon ni osvetljen, seveda za branje potrebujemo svetlobo, kot pri običajni knjigi, vendar ne potrebujemo strašno močne svetlobe – moja izkušnja je, da kjerkoli lahko bereš knjigo, lahko bereš tudi Kindle.
 
Odprta knjiga v Kindlu
Uporaba 
Kindle je namenjen branju in ima tako na levi kot desni gumb za premikanje strani naprej ter ga lahko udobno držite v eni roki. Najprej ima človek nekoliko čuden občutek, ko strmi v napravo in stiska gumb za premikanje naprej, vendar se hitro privadiš. Sčasoma ugotovite, da je v bistvu branje bolj udobno, saj vam naprave ni treba ves čas držati v roki in strani se vam ne zapirajo. Poleg tega lahko s Kindlom izredno udobno berem ležeč na boku, kar je s kakšno knjigo v trdi vezavi zelo težko izvesti.
Uporabniški vmesnik bi lahko bil boljši. Ni slab, so pa določene stvari po nepotrebnem skrite. Recimo – prilagoditev velikosti besedila je dostopna preko posebne tipke, preko menija pa ne. Popolnoma brez razloga.
 
Odprt meni med branjem knjige omogoča hitro navigacijo
Ob branju imate ves čas na voljo informacijo, koliko odstotkov knjige ste prebrali. Prav tako je delež označen na glavni strani, kjer se nahaja seznam knjig. Ko knjigo odprete prvič se odpre na prvi strani in torej preskočite prvo stran, kazalo in predgovore, kar se mi zdi prijeten dodatek. Kazalo in ostale stvari so dostopne preko menija. 
Domača stran prikazuje seznam naloženih knjig, revij in dokumentov. Ko izberete, kar želite brati vas seveda vrže na stran, ki ste jo brali nazadnje. Knjige in ostalo lahko razvrščate, filtrirate in urejate po volji, z domače strani pa lahko tudi skočite v trgovino in kupite knjige, revije ali časopise. Ravno pri uporabi menijev počasnost zaslona pride najbolj do izraza. Kazalec se namreč premika izredno hitro in predvsem bistveno hitreje, kot lahko naprava njegov položaj izrisuje. Tako so pač nekaj trenutkov podčrtane vse možnosti v meniju, dokler se ne podčrta prava.
 
Domača stran s knjigami, ki se nahajajo na napravi
Nekaj o branju sem že povedal, sedaj pa bi izpostavil še nekaj tistih malenkosti, zaradi katerih sem se primarno odločil, da ga kupim:
Vključen slovar. Amazon ima vključen angleško angleški slovar in če besede ne razumete jo s kazalcem označite in prikaže se definicija. Dejstvo je, da je ta možnost tako uporabna, da jo uporabljam še sam, čeprav se praktično vse življenje zanašam na kontekst.
 
Slovar pokaže hitro definicijo. S pritiskom na gumb se odpre celoten slovarski zapis.
Dodajanje zaznamkov, oznak in opomb. Lahko si zaznamujete stran, označite del besedila in dodate opombe. Še posebej koristno pri strokovnih knjigah, če se vam zdi, da boste informacije potrebovali kasneje. Vsi zaznamki in oznake se prenesejo na spletno stran, kjer jih lahko pregledujete in si jih prenesete na svoj računalnik. Izredno koristno. Kopija se nahaja tudi v običajni besedilni datoteki na samem Kindlu.
Iskanje po knjigi. Po vsaki knjigi je mogoče v celoti iskati. Preprosto vpišete želeno geslo in Kindle prikaže vse strani, ki vsebujejo iskano geslo.
Glasno branje. Gre za “eksperimentalno možnost”, proti kateri so se močno uprli založniki, ker naj bi jim odžirala prihodke od avdioknjig. Moram priznati, da sem si najprej mislil, da so usekani, toda ob preizkusu možnosti bi se na njihovem mestu tudi sam ustrašil. Možnost namreč deluje zelo dobro. Namesto robotskega odsekanega govorjenja me je pozdravilo koherentno branje z dobro intonacijo.
Nakupovanje in splet
Trgovina je integrirana v Kindle, do nje pa dostopate preko vgrajene podatkovne povezave, ki izkorišča omrežje GSM. To pomeni, da ne potrebujete dostopa do točke WiFi ali česa podobnega. Omrežje, preko katerega Kindle prenaša podatke, Amazon imenuje Whispernet.
Moj najprej nekaj ur iz neznanega vzroka nekaj ur ni deloval. Nato pa so se kar naenkrat pobarvale črtice, ki označujejo moč signala in zadeva je delovala. Kindle je že ob prvem priklopu registriran na kupčevo uporabniško ime in torej za nakupovanje ni treba vpisovati ničesar – ne imena, ne številke kreditne kartice. Zelo prijazno. Še dobro, kajti nov Kindle ima naložena samo navodila, kar pomeni, da moraš hitro nekaj kupiti. Knjige so praviloma za nekaj dolarjev cenejše kot fizične izdaje, prihranite pa tudi pri poštnini.
Nakupovanje je popolnoma brez težav. Poiščeš knjigo in jo kupiš z enim klikom. V manj kot minuti je že na vaši napravi. Dobrodošla možnost je tudi prenos kratkih odlomkov, na podlagi katerih si lahko ustvarite predstavo o knjigi.
Če Whispernet ne deluje, lahko ob nakupu knjige izberete možnost prenosa na računalnik. Knjigo nato preprosto prenesete na bralnik preko povezave USB. To sem tudi preizkusil s prvo knjigo, ko Whispernet ni deloval. 
Kupujete lahko tudi časopise in knjige. Za oboje lahko izberete naročnine, ki nikakor niso poceni, ali pa kupite posamezne izvode, ki so prav tako relativno dragi (New York Times je 2 USD, Time Magazine 4 USD). Ob tem bi opozoril, da so slike v člankih izredna redkost in je torej elektronska različica nekoliko oropana v primerjavi s papirnato. Toda če lahko to spregledate, je Kindle pravzaprav relativno dober način za branje časopisov in revij. Izbira ni ravno bogata – 55 časopisov in prgišče revij.
Pravzaprav je tudi izbira knjig v Kindlovi trgovini nekoliko okleščena. Poleg tega, da seveda vse knjige niso na voljo v elektronski obliki, je nekoliko boleča točka tudi to, da je trgovina za Evropejce še nekoliko manjša od ameriške. Novi Dan Brown, recimo, nam je že nedosegljiv.
Dobra novica je, da so novejše stvari kar precej na voljo pa tudi starejše se najdejo. Za lastne potrebe in potrebe te recenzije sem zaenkrat kupil naslednje knjige:
Stephen King – On Writing
Clay Shirky – Here Comes Everybody
Time Magazine
New York Times

Pričakujemo lahko, da se bo z razširjeno uporabo knjig razširila tudi ponudba. Čeprav ne bi ravno zadrževal sape, kar se tiče slovenskih založnikov in knjig. Na Kindlu je približno 1,5 GB prostora, kar je kar OK, glede na to, da knjige niso ravno velike (nekje med 250 in 500 KB) in so dokumenti močno stisnjeni (2,5 MB slika na 64 KB).

Za upravljanje svojega Kindla imate na Amazonovi strani posebno stran, kjer lahko pregledujete, kaj ste kupili, naročnine in podobne informacije. Zadeva je malo zmedena, saj se zapiski, recimo, nahajajo na neki čisto drugi strani. Kljub temu pa je fino, da imaš tudi to možnost urejanja preko spleta, ki domnevam, da bo še močnejša, ko bo Amazon predstavil namizno različico programske opreme Kindle, ki so jo predstavili te dni.

Dodatki in zanimivosti

Brskanje po spletu. V Kindle je vključen “eksperimentalni” spletni brskalnik. Žal smo Evropejci ponovno nekoliko prikrajšani, saj ne moremo kar tebi nič meni nič brskati po spletu. Oziroma, povedano drugače, od vseh vključenih možnosti lahko uporabljamo samo Wikipedio. Sicer gre za najbolj koristno zadevo, ampak vseeno nekoliko neprijetno. Obenem se začneš spraševati, zakaj ne moreš v besedilih označiti gesel in jih poiskati neposredno na Wikipediji.

 Primer Wikipedia strani na Kindlu – pogojno koristno

Prenos dokumentov na Kindle. Amazon podpira samo dokumente v formatu .azw, njihovem lastnem formatu. Ob tem pa nudijo možnost brezplačnega pretvarjanja različnih dokumentov v njihov format. Na naslov, ki ga dobite, ko ustvarite svoj račun Kindle, lahko pošljete datoteke PDF, DOC, RTF, JPG in še nekaj drugih. Amazon jih pretvori in vam pošlje povezavo, kjer si jih prenesete na računalnik. Prenos na Kindle je možen samo preko povezave USB. Pretvorba traja največ kakšno minuto ali dve.

Preoblikovanje seveda ni popolno. Grafike izginejo ali pa se najdejo na napačni strani. Besedilo ni urejeno tako lepo, kot pri “uradnih” dokumentih. Toda če morate prebrat dolg PDF je preoblikovanje čisto sprejemljivo, branje pa je preprostejše in udobnejše kot za računalnikom. Zadevo sem preizkusil s kar nekaj PDF-ji in Wordovimi dokumenti. Največji PDF, ki ga je Amazon preoblikoval je imel 17 megabajtov.

 Fotografija, ki jo pošlješ na Amazon in nato dobiš datoteko awz za Kindle

Predvajanje glasbe. Gre še za eno eksperimentalno možnost. Na Kindle preprosto naložite glasbo in jo predvajate. Nekih posebnih možnosti za predvajanje ni, lahko ustavite skladbo ali pa skočite naprej ali nazaj. iPoda Kindle ne bo nadomestil, ampak za prvo silo pa že je.

Baterija. Baterijo sem prvič napolnil po treh dneh. V tem času sem imel ves čas prižgano brezžično povezavo, naslednjo rundo pa nameravam Kindle uporabljati brez povezave. Upam si trditi, da je eno polnjenje dovolj, da človek prebere vsaj eno knjigo.

Slike v stanju pripravljenosti. Ko prenehate brati in Kindle z gumbom pošljete v stanje pripravljenosti, se na zaslonu izriše slika. Gre za nabor slik slavnih pisateljev, ilustracij in oglasov za Kindle. Osebno mi je zamisel izredno simpatična, saj s knjige v vas strmijo John Steinbeck, Virginia Woolf. Jules Verne in Alexandre Dumas.

Primer sličice, ki krasi zaslon naprave v stanju pripravljenosti

Herbarij. Za odgovor Boštjanu :) – Kindle ni koristen za izdelavo herbarijev.

Komentar Nooka

Le nekaj dni zatem, ko sem kupil Kindla je splet eksplodiral ob najavi bralnika, ki ga je Barnes & Noble poimenoval Nook. Kolikor je mogoče videti o napravi, še preden je v resnici dostopna, je videti zanimivo. Omejena možnost posojanja knjig se sliši res kul, kot tudi dostop do knjig v formatu ePub. Poleg tega sem mnenja, da je vsaka konkurenca dobrodošla. Če bi bil Amazon edini, bi celoten trg stagniral. Kljub temu se mi zdi, da Nook doda predvsem “fensi” zaslon na dotik, za katerega je vprašanje, kaj bo pomenil za trajanje baterije. Sama izbira knjig in revij je relativna in mislim, da Amazon definitivno načrtuje razširitev ponudbe.

Je pa res, da je taka najava nekaj, kar v vsakem geeku sproži trenutek obžalovanja, ki je močno prisoten v naših življenjih. V tehnologiji je to res tipično: kupiš prenosnik in čez dva meseca pride ven boljši za 50 odstotkov nižjo ceno. Kupiš iPhonea in se nato žreš, ker nisi kupil 3G. Kupiš fotoaparat in čez pol leta za polovico cene prodajajo pošast, ki bi tvojega zanikrnega EOSa 350D pojedla za zajtrk. In pri tej zadnji govorim iz lastnih izkušenj, :) No, dobra novica zame je, da je Nook le za ZDA. Tudi če ga kupiš čez lužo, knjig ne boš mogel kupovati, če nimaš ameriške kartice. V glavnem, mislim, da ima Amazon vsaj na mednarodnem trgu trenutno pomembno prednost.

Pod črto

Zaenkrat sem s Kindlom zelo zadovoljen, celo navdušen. Dobre plati so dobra uporabniška izkušnja ob branju, velik nabor možnosti, ki branje izboljšajo in kakovostna izdelava in oblikovanje. Med slabe plati bi uvrstil nekoliko zmeden uporabniški vmesnik ter omejen nabor knjig in drugih publikacij. Pohvaliti gre tudi zaslon, možnost glasnega branja in trgovino ter hitrost prenosa knjig na napravo.

Rekel bi, da Kindle še ne pomeni smrti za knjige. Je pa kot ustvarjen za ljudi, ki imajo podoben nabor potreb kot jaz. Če veliko naročate z Amazona je lahko stvar odlično sredstvo za zmanjšanje stroškov za knjige in poštnine. Kindle ni za tiste, ki menijo, da knjiga mora biti na papirju. Bi pa rad omenil, da sem ga pokazal svoji družini in nihče od njih ni imel pripomb čez zaslon. Še moja mama je rekla, da bi ga imela, če bi bile na njem knjige v slovenščini. Zadnji pomislek je seveda cena. V tem trenutku sem zanj plačal 250 evrov, kar je še vedno veliko, kljub temu, da je cena padla.

Kindle ni za vsakogar. Je pa vsekakor za ljudi, ki imajo radi “gadgete” in radi berejo.

Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.

Povezani zapisi