Hapax Legomena

Komentarji na spletnih straneh slovenskih medijev so enaki komentarjem na YouTubu. Hujše žalitve si v bistvu ne morem izmisliti. Tole je nekaj posnetkov zaslona, ki lepo kaže, kakšna gnojnica se začne zlivati pod članki na spletnih straneh Dela, Dnevnika in Financ. Za res dober okus v ustih sem dodal še Požar Report.

Toda moj cilj ni puritanski jok ob mentaliteti “slovenske javnosti”. Tega je dovolj v tradicionalnih medijih in odkrito povedano mi je šlo tako posploševanje in pojasnjevanje vedno na živce. Še manj me skrbi vulgarnost – osebno sem mnenja, da je lahko vulgarnost tudi smešna, zabavna ali pa igra kakšno drugo vlogo.

Izziv je skupnost

Stanje komentarjev na spletnih straneh slovenskih medijih mi kaže nekaj drugega – da je medijem popolnoma vseeno, kakšno skupnost želijo oblikovati okoli svojih vsebin. Pred časom sem pripravil celo serijo zapisov o prihodnosti medijev in izzivih, s katerimi se srečujejo. Pri tem sem zelo eksplicitno opozoril, da komentarji predstavljajo odlično priložnost za oblikovanje kakovostne in hvaležne skupnosti okoli vsebine. Pri tem obstaja veliko mehanizmov, ki bi jih lahko uporabili in niso restriktivni, temveč dovolj odprti, da ne zapirajo debat. Samo nekaj, ki mi jih na hitro pade na pamet:

1. Sistem karme. Gre za preprost sistem, kjer uporabniki lahko glasujejo za komentarje drugih, s čimer na vrh priplavajo koristni, inteligentni in zabavni komentarji. Odkrito sovražni in provokativni komentarji so označeni kot taki in se odstranjujejo, obenem pa to pomeni kazen za uporabnika.

2. Privzeta neanonimnost. Zanimiva rešitev bi bila dodatek prijave v sistem za komentiranje s Facebook Connectom. Privzet pogled komentarjev bi skril vse anonimne komentarje in pokazal le komentarje ljudi, ki so pripravljeni za svojim komentarjem stati s svojim imenom.

3. Sodelovanje avtorjev v komentarjih. Avtorji člankov bi lahko sodelovali v razpravah, kar se sicer občasno celo zgodi, je pa bolj redko. Avtor članka ima tudi pravico, da odstrani neprimerne komentarje.

Skupnost je pomembna

O tem pišem iz preprostega razloga – komentarji na teh straneh mi dajo občutek, da nimam čisto nič skupnega z mediji. Tako kot v resničnem življenju izbiramo ljudi, s katerimi se bomo družili, sem prepričan, da podobno čutimo tudi na spletnih straneh. Osebno ne bom nikdar komentiral na nobeni od teh strani, saj ne nameravam sodelovati na strani, kjer dialog poteka v takem tonu. Po drugi strani se počutim član skupnosti Reddita, kljub temu, da ne komentiram ravno pogosto. Sistem je preprosto zasnovan tako, da so komentarji pogosto zanimivejši od same vsebine.

Odkrito povedano, ne zdi se mi, da si medij, kot je Delo, želi povezave s komentatorji, ki smetijo in zlivajo gnojnico levo in desno. S tem obenem od komentiranja odvrnejo vse, ki bi morda imeli kaj pametnega za povedati, pa si preprosto ne upajo zabresti v močvaro slabega okusa, ki zaznamuje preveliko večino komentarjev.

Zavedam se, da marsikdo razmišlja, da “ognjene vojne” pod komentarji spodbujajo veliko obiskov. Toda dolgoročna skupnost zlepa ne bo zapustila svojega vira informacij. Besno komentiranje pa lahko poteka kjerkoli. Mediji, ki želijo uspeti, bodo morali razumeti, da si ljudje želijo sodelovati pri oblikovanju njihovih vsebine. Vendar v takih razmerah ne bodo sodelovali ravno tisti, ki bi lahko prispevali največ.

Na blogu Hapax Legomena lahko tudi komentiraš, kar je čista novost v spletu. Ne zamujaj novih prispevkov, na katerih lahko komentiraš in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.

Povezani zapisi

Ljudje res ne marajo plačevati za novice na spletu

Enoten poslovni model za medije ne obstaja

Hapax Legomena o medijih – uvodni članek serije več člankov