Vir: Flickr, Jeff_Godfrey

Nove tehnologije počasi, a zanesljivo spreminjajo številne plati naših življenj in kulture. Med njimi bi izpostavil pismenost, ki s tehnologijo in predvsem internetom dobiva nove razsežnosti, po drugi strani pa ustvarja čedalje več možnosti za nastanek prepadov med generacijami, kulturami in ljudmi. Še pomembneje pa je, da bo spremenila način dela tako za medije kot tudi za podjetja in posameznike.

Če je bila v preteklosti pismenost bolj ali manj omejena le na branje in močno omejeno pisanje, danes pismenost vključuje bistveno več. Še bolj pomembno pa je, da se čedalje več ljudi udeležuje ustvarjanja vsebin in tako razvijajo svojo pismenost. Še pred 15 leti je večina ljudi v svojem življenju pisala najprej v okviru izobraževalnih ustanov, kasneje v življenju pa je pisanje za večino ljudi postalo le občasno opravilo, ki so se ga lotevali le redko. Z demokratizacijo ustvarjalnih orodij, kot so blogi, Facebook, YouTube in Twitter, je nenadoma število ustvarjalcev naraslo potencialno in vse več ljudi je ustvarjanje in komunikacijo vključilo v svoj vsakdan.

Seveda bo veliko ljudi odmahnilo z roko in komentiralo, da bi bilo zaradi nizke kakovosti ustvarjenega bolje, če vsi ti novi ustvarjalci ne bi dobili te možnosti. Vendar osebno mislim, da je vsako orodje, ki daje ljudem možnost, da uresničijo svoje ustvarjalne potenciale, dobro. Če ne bi bilo poceni digitalnih fotoaparatov in Flickra, ne bi imeli možnost dostopa do resnično fenomenalnih fotografij. Brez blogov ne bi imeli poglobljenih zapisov o nišnih tematikah, ki jih pišejo zavzeti posamezniki.

Občinstvo

Pismenost pa se je močno spremenila še v enem pogledu – več ljudi kot kdajkoli prej piše za občinstvo. Če so imeli v preteklosti ta privilegij le redki posamezniki, zaposleni v medijih in določenih panogah, danes za občinstvo ustvarja praktično vsak, posameznik, ki objavlja na Facebooku. To dejstvo močno spreminja način, kako ljudje pišejo in ustvarjajo ter pomeni, da vsi v večji ali manjši meri postajamo bolj medijsko pismeni.

Prav tako se je spremenila tudi oblika ustvarjanja – od daljših besedil, kot so blog zapisi, do kratkih iskric na Twitterju. Besedila so nenadoma polna povezav na druge strani in vsak zapis je na nek način osnova za nadaljnjo komunikacijo. Vse to spreminja razumevanje pismenosti iz klasične sposobnosti ustvarjanja besedil v celo zbirko različnih sposobnosti.

Preko besedila

Toda sodobna pismenost se ne ustavi pri pisani besedi. Čedalje več ljudi je sposobnih svoje misli in ideje komunicirati v drugih oblikah – video posnetkih, slikah, grafiki ali združevanju teh pojavnih oblik. Vse to še razširi nabor znanj, potrebnih za resnično uspešno komuniciranje zgodb in zamisli.

Ob vsem tem se nisem še niti dotaknil tehnološke ali informacijske pismenosti. Z informacijsko pismenostjo mislim zmožnost zbiranja in pregledovanja informacij ter odločanje, kaj je pomembno in relevantno za posameznika in njegova sporočila. S porastom iskalnikov in čedalje večjega števila informacijskih virov postaja informacijska pismenost ključnega pomena za uspešno delovanje.

Vir: Flickr, uporabnik rutty

Tehnološka pismenost je prav tako ključnega pomena. Veliko vsakdanjih izzivov lahko rešimo, če poznamo pravo tehnologijo, namenjeno njihovemu reševanju. Tisti, ki ne morejo ostati na tekočem z najnovejšimi tehnologijami pogosto zamudijo priložnosti, da bi rešili svoje izzive, kar neposredno vpliva na njihov uspeh – morda v poslovnem ali zasebnem življenju. Še pomembnejša pa bo tehnološka pismenost za ustvarjalce vsebin. Čedalje težje bo ustvarjati privlačne besedila, če avtorji vsaj do neke mere ne bodo poznali tehnologije in je ne bodo znali prilagoditi svojim zgodbam. Na nek način verjamem, da bodo novinarji prihodnosti tudi neke vrste razvijalci, saj bodo lahko le z resničnim zlivanjem tehnologije in vsebin na privlačen način komunicirali svoja sporočila. In enako bo veljalo tudi za podjetja, organizacije in seveda posameznike.

Po drugi strani pa tehnološka pismenost predstavlja veliko težavo za čedalje večje število ljudi, ki vedno težje sledi razvoju tehnologije in novim orodjem. Osebne izkušnje mi kažejo, da ljudje preprosto ne vedo, kako lahko tehnologije izkoristijo za reševanje težav, s katerimi se srečajo pri svojem delu. Ta tehnološki razkorak bo po mojem mnenju močno vplival na dinamiko razvoja in bojim se, da bo čedalje več ljudi zaostalo za tehnološkim razvojem, kar lahko poveča razlike med ljudmi.

Pripovedovanje zgodb

Vir: Flickr, Uporabnik: Atilla1000 (come back soon!)

Toda pismenost mora služiti zgodbi – koherentni, logični in dosledni pripovedi, ki odraža pogled in razmišljanja posameznikov. Brez tega je tudi najbolje ustvarjena vsebina le še ena kaplja v poplavi dnevnih vsebin, ki dnevno derejo preko internetnih cevi. Ravno v koherentni zgodbi osebno vidim odgovor na izredno priljubljenost dnevne oddaje Svet na Kanalu A. Njihova zgodba je preprosta – dati ljudem občutek, da jih želijo vsi okoli njih na tak ali drugačen način nategniti. Ljudje se na to zgodbo odzivajo, saj se odlično sklada z njihovim osebnim pogledom na svet in dobijo občutek, da Kanal A skrbi za njih. RTV Slovenija namesto pravega odgovora ponudi enako staro zgodbo zbirke “najpomembnejših” domačih, nato tujih in nato lokalnih novic. Vse je uravnoteženo in brez najmanjšega vpliva na čustva ljudi. In odgovor na Kanal A in podobne zadeve ne more biti nevtralno poročanje, več novic ali bolj ažurne novice, ampak alternativna zgodba, ki pritegne ljudi. Seveda ne vseh ljudi in morda ne tolikšnega števila ljudi, vendar ljudi, ki čutijo enako zgodbo.

In to ne drži le za medije, temveč za vse, ki želimo tako ali drugače nekaj povedati. Vedno se moramo vprašati, ali naše vsebine sodijo v enotno zgodbo, v večjo in obsežnejšo pripoved, ki odraža naš pogled na svet. V nasprotnem primeru preprosto pristanemo na manj kakovosti in več nepovezanih faktoidov, ki so sicer morda kul na prvi pogled, vendar ne povedo ničesar.

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.