Med argumenti za plačljive vsebine, ki jih slišim najbolj pogosto je, da tak pristop pelje k čedalje večji banalnosti novic, saj so ljudje zadovoljni z najkrajšimi novicami in si ne želijo poglobljenih vsebin. Moje osebno mnenje je vedno bilo, da si uporabniki želimo obojega – kratkih novic in poglobljenih analiz. Žal mediji vse prepogosto prisluhnejo ravno napačnim signalom – tudi resnejši mediji čedalje bolj pogosto objavljajo samo kratke agencijske novice, ki so istočasno na voljo na več različnih portalih.
Ta pristop je napačen iz dveh razlogov. Prvi je konkurenčni vidik “dirke proti dnu”, ki zmanjšuje razlike med mediji in njihovimi vsebinami. To so zavohale tudi farme vsebin, o katerih sem že pisal. Začele so pripravljati za iskalnike optimizirane povzetke najbolj vročih novic, s čimer so hitro resno zagrizle v število uporabnikov, ki obiščejo tradicionalne medije. Ti so seveda nezadovoljni in se zadnje čase ukvarjajo s tem, kako bi zaščitili koncept “vročih novic”, s katerim bi lahko preganjali druge vire, ki poročajo o enakih dejstvih.
Toda to ni zares nič novega – Wikipedia s svojim stalnim prilagajanjem vsaj meni že nekaj časa služi kot nekakšen novičarski portal. Če zasledim naslov, da se je nekje nekaj zgodilo, pogosto najprej obiščem Wikipedio, kjer izvem najbolj osnovna dejstva o dogodku. Če me zadeva bolj zanima, začnem iskati tudi drugje, toda za osnovno informacijo je Wikipedia več kot dovolj.
To je torej prvi vidik – manj poudarka na kakovosti vsebin pomeni večje konkurenčne pritiske in medije odpira grožnjam. Toda ljudje vendar nočejo poglobljenih vsebin in raziskovalnega novinarstva. Dolge in poglobljene vsebine v digitalnem svetu so nepraktične in predrage.
Poudarek na vsebini
Da to ni v celoti res, kaže zanimiv poizkus spletnega medija Slate. Določenim avtorjem so dali štiri do šest tednov plačanega “dopusta”. V tem času so morali pripraviti poglobljeno zgodbo o tematiki, ki jim je blizu in jih zanima. Članki so bili izredno brani – najbolj brani članek je dosegel 4 milijone ogledov. Toda medij trdi, da ne gre samo za število prikazov temveč tudi za izgradnjo blagovne znamke. Njihov cilj namreč ni biti vse vsem, temveč točka za določeno izbrano ciljno skupino.
To je razumljivo. Medij, kot je Slate, s splošnimi novicami ne more tekmovati z novičarskimi velikani, kot so CNN, NPR, New York Times, AP, Reuters in drugimi. Iskati morajo torej manjši krog bralcev, ki želi več kot samo kratek pregled novic dneva. Za svoj trud so bili nagrajeni, kar jasno kaže, da kakovostne in poglobljene vsebine dejansko pomenijo konkurenčno prednost.
Toda pri nas tega razmišljanja ne vidim. Kar vidim je celo morje portalov in tradicionalnih medijev, ki imajo pod praktično vsako novico napisano kratico STA ali pa kakšno drugo agencijo. S tem se po eni strani odpirajo konkurenci, po drugi strani pa postopoma uničujejo vrednost svojih blagovnih znamk.
Ko pritisnem gumb Objavi, lahko samo upam, da je Hapax Legomena dovolj poglobljena. Ne zamujaj novih vsebin in se naroči na vir RSS ali pa mi sledi na Twittru.
Povezani zapisi
Požareport.si najavlja plačljivost
Samodejno pripravljanje vsebin za Kindle