Za e-knjigami je uspešno leto. Izredni uspeh Amazonovega Kindla in prihod več novih bralnikov, med katere lahko poleg Sonyjevih bralnikov ter Nooka štejemo tudi iPada, kažejo na to, da je pred e-knjigami svetla prihodnost. Toda vse ni tako rožnato, saj so dogodki v zadnjih nekaj tednih pokazali, da ni vse tako lepo, kot bi si želeli.

Spor med založniki in Amazonom

Vir: Flickr, uporabnik: FriskoDude

Najpomembnejša novica je nedvomno oster spor med Amazonom in založnikom MacMillan, zaradi katerega je spletna trgovina za cel teden odstranila možnost nakupa naslovov tega založnika. Spor se je razvil predvsem okoli tega, po kakšnem principu naj bi tekla prodaja e-knjig. Apple se je namreč za predstavitev iPada z založniki dogovoril za ti. “agencijski” model, v katerem založnik postavlja ceno, pri čemer prodajalec pobere 30 odstotkov končne cene knjige. Amazon danes z založniki posluje po maloprodajnem modelu, kjer od založnika kupijo knjige po “veleprodajni” ceni in nato sami določajo ceno.

Za Amazon je načeloma ta prehod s poslovnega vidika bolj ugoden. Podjetje je namreč želelo zagotoviti, da bodo e-knjige na voljo po ceni 9,99 USD, kar pomeni, da so pri določenih knjigah celo ustvarjali izgubo. Založnikom to seveda ni všeč, kajti dostopnost po tej ceni po njihovem “razvrednoti” knjige in prizadene prodajalce trdo vezanih knjig, ki za založnike ustvarjajo največje dobičke. Amazon si je po drugi strani s temi cenami prizadeval ustvariti uspešen in cvetoč trg e-knjig po predvidljivih cenah.

Kratkoročno ta korak pomeni višje cene. Založniki so že napovedali, da se bodo nove knjige prodajale med 12,99 USD in 14,99 USD. Prav tako lahko še vedno pričakujemo, da bodo založniki poskusili izvajati “postopno” izdajanje e-knjig, kar pomeni, da bodo elektronske različice na voljo nekaj mesecev za fizično obliko v trdi vezavi.

iPad je krivec

Seveda je glavni razlog za ta spor ravno iPad. Apple je namreč z založniki dosegel dogovor o agencijskem modelu, ki jih je spodbudil, da so enak model vsilili tudi Amazonu. Razumljivo je, da tak model Applu povsem ustreza – iPad ni bralnik, podjetju je po besedah direktorja Stevea Jobsa popolnoma vseeno za knjige, saj “ljudje ne berejo več”, kar pomeni, da je prodaja knjig popolnoma drugotnega pomena. Zaradi tega jim je seveda popolnoma vseeno, kakšna je cena knjig.

Applov iPad

Kar je resnično žalostno je, da je vstop novega konkurenta na trg povzročil dvig cen. Na normalnem trgu bi namreč povečana konkurenca pomenila znižanje cen in ne dviga. Iz tega je očitno, da so založniki popolnoma zaslepljeni – menijo namreč, da bo iPad kot bralnik predstavljal tako močno konkurenco drugim bralnikom, da lahko pričnejo z izsiljevanjem, ki smo mu priča te dni.

Prepričan sem namreč (kot sem poudaril že v zapisu o iPadu in Kindlu), da Applova tablica ne bo vplivala na trg e-bralnikov, kot si to želijo založniki. Na napravi bodo knjige ostala postranska zadeva, kar je za napravo, ki nudi glasbo, video, splet in milijon drugih stvari logično. Knjige bodo morale tekmovati s toliko drugimi vsebinami, da preprosto ni mogoče pričakovati niti približno toliko prodaje kot na e-bralnikih, kot so Kindle ali Nook. Poleg tega so resnični ljubitelji knjig tisti, ki kupijo največ knjig in se zlepa ne bodo odpovedali e-bralnikom. Po nedavni raziskavi je namreč 93 odstotkov lastnikov bralnikov zelo zadovoljnih ali zadovoljnih s svojimi napravami.

Založniki si trudijo škodovati e-knjigam

Vsa ta prizadevanja jasno kažejo, da založniki e-knjige razumejo kot veliko grožnjo svojim poslovnim modelom. Velika večina njihovih potez je usmerjena v škodo bralcem. Dvig cen, zamiki izdaj e-knjig, prepoved posojanja knjig med uporabniki ter prepovedovanje sintetiziranja branja za zaščito avdio knjig so stvari, s katerimi založniki znižujejo vrednost e-knjig in njihovo privlačnost.

Pričakujemo lahko tudi, da se bodo tem potezam pridružile še druge. Jasno je, da želijo založniki v celoti ohraniti svoj poslovni model, ne da bi jih pri tem skrbelo za njihove kupce. Pravzaprav v tem ni nič novega, saj smo praktično identične poizkuse videli že na drugih področjih, predvsem pri glasbi. Tudi tam so založbe besno ovirale dostop do digitalnih vsebin in proces se še ni zaključil, so pa vsaj do neke mere popustili željam uporabnikov.

Glavne pričakovane novosti e-bralnikov

E-bralniki in njihov razvoj se ne bodo ustavili. V letu 2010 lahko pričakujemo več novosti, ki bodo predstavljale tako odgovor na iPada kot tudi na neznosne zahteve založnikov. Nekaj izbranih trendov predstavljam spodaj.

1. Aplikacije na Kindlu. Kindle je najavil možnost razvoja aplikacij za svoje naprave, kar ima velik potencial. Na Kindlu lahko tako pričakujemo igre, orodja za obdelavo besedil in zapiskov in seveda naprednejše uporabniške vmesnike.

2. Barvni in na dotik občutljivi zasloni. E-bralniki bodo deležni barvnih zaslonov. Barvne tehnologije, kot je Mirasol, bodo prinesle barve z bistveno nižjo porabo energije, kot jo zagotavljajo zasloni LCD. Ti zasloni lahko celo predvajajo video. Amazon je ravno te dni kupil ponudnika na dotik občutljivih zaslonov, kar pomeni, da jih lahko pričakujemo v eni od prihajajočih generacij Kindla.

3. Integracija družabnih omrežij v bralnike. Mislim, da tu leži velika priložnost za ponudnike e-bralnikov. Amazon je za zagotavljanje družabnih storitev v odličnem položaju, saj je lastnik družabnega omrežja za ljubitelje knjig Shelfari. Amazon ima po mojem mnenju tu izredno priložnost, saj je Apple dokazal, da mu družabne storitve ne ležijo najbolj – najlepši dokaz je ravno iTunes.

4. Ekskluzivne pogodbe s ponudniki vsebin. Prvi koraki tu so se že zgodili, saj ima Amazon že podpisane ekskluzivne pogodbe s Stephenom Coveyjem in Paulom Coelhom, podobne pogodbe pa lahko pričakujemo tudi z drugimi avtorji, še posebej v okviru Amazonove pobude za ugodnejše razmerje delitve prihodkov.

5. Ekskluzivne pogodbe zagotavljanja vsebin. Te dni je v javnost prišla novica, da je Amazon podpisal ekskluzivno pogodbo z britansko državno knjižnico. V okviru pogodbe bo preko Kindla na voljo 25 milijonov strani literature iz 19. stoletja – od Dickensa, Hardyja do pogrošnih romanov, znanih pod imenom “penny dreadfuls”.

6. Prodajalci bodo postali založniki. Amazon ima platformo za to že vzpostavljeno in pričakujemo lahko porast v številu samozaloženih e-knjig. Amazon prav tako te dni izvaja natečaj izbire najboljše amaterske knjige, ki jo bo podjetje tudi založilo. Z distribucijskim kanalom Kindla lahko Amazon postane za avtorje bolj zaželen založnik kot pogoltne velike založniške hiše.

7. Brezplačne knjige. Brezplačne knjige bodo postale pomembnejše kot kdajkoli prej. Nenadoma imamo lahko v digitalni obliki celotno knjižnico del v javni domeni, ki bi nas v papirnati obliki veliko stala. Brezplačne knjige bodo izkoriščali tudi manj uveljavljeni avtorji, kar bo pomenilo velik pritisk na nižanje cen. Založniška odločitev, da knjige podražijo, bo uporabnike pognala k brezplačnim delom in zmanjšala njihovo prodajo.

Pridružite se skupini Kindle Slovenija

To je le kratek pregled stvari, ki jih lahko pričakujemo v naslednjem letu. Ob tem bi rad vse bralce, ki vas zanima Kindle in e-knjige na splošno, da obiščejo skupino na Facebooku, ki sem jo ustvaril za namen posredovanja kratkih novic in seveda druženje vseh slovenskih lastnikov Kindla ter drugih e-bralnikov. V skupini objavljam kratke novice in tako vsem, ki ne želijo dnevno spremljati novic s področja, da ostanejo na tekočem. Vsi (ne le lastniki Kindlov) ste seveda toplo vabljeni.

Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.

Povezani zapisi

Ali Applov iPad pomeni konec Kindla?

Nekaj novosti o Kindlu in iz sveta knjig

Poglobljena in izčrpna recenzija Kindla