Leto 2009 je bilo pomembno leto za družabna omrežja. Facebook je skupno nabral 350 milijonov uporabnikov, Twitter sicer bistveno manj, je pa zato rasel hitreje in požel več medijske pozornosti. Ob tem pa konflikt med storitvama ostaja, najbolj očiten znak tega konflikta pa je po mojem mnenju ravno Facebookova najava glede sprememb zasebnosti. S to spremembo je Facebook agresivno potisnil podatke svojih uporabnikov v javno sfero, saj so sedaj podatki, kot so ime, seznam prijateljev, slika, omrežja ter strani, ki jih spremljate, popolnoma javni.
Gre za jasen odziv na grožnjo, ki jo predstavlja Twitter, vendar obenem predstavlja veliko odstopanje od osnovnega koncepta Facebooka – zgraditi omrežje, ki temelji na zasebnosti in krogu prijateljev, ki jih mora uporabnik potrditi in jim zaupati. Kot sem zapisal že v zapisu o tem, zakaj bo Twitter premagal Facebook, gre za to, katera od obeh storitev bo družabna platforma spleta. Facebook je s svojim poudarkom na zasebnosti poskušal zgraditi platformo, vendar jim je pri tem spodletelo, saj ravno zaradi omejitev zasebnosti ne omogoča resnično hitrega in učinkovitega (ter viralnega) širjenja informacij. Preveč je ozkih grl, kjer se lahko zgodba ustavi.
Twitter, na drugi strani, ne postavlja nikakršnih pričakovanj glede zasebnosti ter obenem predstavlja bolj plodna tla za viralno širjenje zamisli. Izmenjava informacij in globalni dialog sta vgrajena neposredno v storitev. Prav tako Twitter deluje kot resnična platforma, kar pomeni, da vključuje določen osnovni nabor funkcionalnosti (retweet, odgovori, neposredna sporočila), vendar veliko dodatnih zadev, kot so analitika ali pogovori, prepušča drugim. S tega vidika je kot platforma bolj uspešen.
Zasebnost in prihodnost
Facebook je torej svoje uporabnike potisnil v javnost in jih izpostavil iskalnikom in morda nepoklicanim očem tujcev. Z zgoraj omenjenega vidika platforme je to logična odločitev, vprašanje pa je, ali bodo dolgoročno to premikanje v javnost sprejeli uporabniki. V Facebooku menijo, da gre za družbeno spremembo, njihova odločitev pa to spremembo samo odraža.
Osebno sem mnenja, da čisto tako ni. Ljudje Facebook primarno uporabljajo zaradi kroga prijateljev, ki se v storitvi nahaja. Vsi, ki si želijo bolj javne komunikacije z manjšimi pričakovanji glede zasebnosti, uporabljajo Twitter. Toda obenem Facebook pri obstoječem modelu težko ostane, če ne želi postati hermetično zaprt sistem brez posebnega vpliva na širši ekosistem spleta in interneta. Konflikt med njihovo zaprtostjo in željo po nadzoru ter odprtostjo se bo v letu 2010 še okrepil.
Twitter, na drugi strani, je še vedno na dobri poti, da uresniči svojo vizijo. Na nek način so s svojo sicer zaprto tehnologijo uspešno rešili izzive, s katerimi so se srečale različne spletne tehnologije v preteklosti, še posebej RSS, ki zaradi svoje tehničnosti nikdar ni resnično zaživel. Po drugi strani pa ravno pomanjkanje mehanizmov zasebnosti pomeni, da Twitter nikdar ne bo za vse.
Pričakujemo lahko, da bo v letu 2010 zasebnosti še nekoliko manj. Facebook s svojimi spremembami ne bo prenehal in bo še naprej poskušal konkurirati Twitterju, kar neizogibno pomeni zmanjševanje zasebnosti. Morda gre resnično za spremembo družbe (vsi želimo o sebi povedati več in bolj javno) toda to ne spremeni dejstva, da bo en glavnih izzivov za posameznike v prihodnosti ravno odločanje o tem, kaj v naših življenjih je primerno za javnost in kaj ne.
Vam je zapis všeč? Sledite blogu preko vira RSS ali pa mi sledite na Twittru.
Povezani zapisi
Zakaj bo Twitter premagal Facebook